Informacija, da naj bi luksemburški sklad York, ki si lasti dobrih 43 odstotkov Save, svoj delež prodajal madžarskemu skladu Diofa Assset Management, ki naj bi bil blizu madžarskim oblastem, je dodobra razburkala javnost. Pričakovalo se je namreč, da bo država, ki je lastniško vpeta prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (Kad), ki imata v Savi 18,69- in 28,05-odstotni delež, svoj delež še povečala. Sploh v luči dolgoletne želje gospodarskega ministra Zdravka Počivalška po združitvi slovenskega turizma v turistični holding, pri čemer bi Sava Turizem s hoteli, drugimi nastanitvenimi objekti in zdravilišči, ki segajo od Slovenske Istre do Prekmurja, igrala najpomembnejšo vlogo. Če pa bi prišlo celo do zmanjšanja prisotnosti države, kar naj bi dopuščal tudi nejavni del letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb SDH za leto 2022, bi bil seveda Počivalškov turistični holding pod velikim vprašanjem. Težko si je tudi predstavljati, da bi obstajalo zanimanje investitorjev, če ne bi obstajala možnost pridobitve večinskega deleža v družbi in s tem glavne besede pri njenem upravljanju. Toda gospodarski minister je v zvezi z govoricami zatrdil, da bi delali škodo slovenskemu turizmu, če bi prodajali državni delež Save v obstoječem stanju, in ob tem poudaril, da je York zasebni sklad, ki je absolutno suveren v svojih poslovnih odločitvah. Vseeno je malo verjetno, da o tako pomembni zadevi, kot je morebitna sprememba lastniške strukture v kapitalski državni družbi, vlada ne bi bila predhodno seznanjena.
Izvirni greh
»Odprodati najlepše bisere naše Slovenije bi bila nepopravljiva napaka za vse nas in za naše zanamce,« so nedavno poudarili v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma in posvarili, da se Madžari in aktualna slovenska vlada ne bodo ustavili. Za celovito razumevanje problematike Save je treba pogledati širše in se vrniti v zgodovino.
»Sava, d. d., je v procesu lastninskega preoblikovanja državnega premoženja in na osnovi državnega zakona v letu 2005 od državnih institucij, kot sta bila Kad in SOD (Slovenska odškodninska družba, predhodnica SDH – op. a.), in od certifikatskih investicijskih družb, na podlagi podpisanih pogodb, odkupila večinski delež delniške družbe Terme 3000 Moravske Toplice, z vsemi odvisnimi družbami, in s tem usodno vplivala na vodenje in upravljanje teh družb. Ugotovljeno je bilo, da je bil nakup izvršen z najetimi krediti pri slovenskih bankah, ki niso bili nikoli odplačani in so postali del tako imenovane bančne luknje, ki jo je pokrila država z davkoplačevalskim denarjem,« se spominja in pojasnjuje Dušan Bencik, nekdanji dolgoletni direktor moravskotopliških term. Luksemburški sklad York, ki je v lasti krovnega sklada iz ZDA, je v lastništvo Save vstopil, ko je od prej omenjenih bank odkupil za več kot 70 milijonov evrov terjatev do Save. Sava je ta hip zadolžena še za okoli 50 milijonov evrov, njeni upniki pa so tudi njeni največji lastniki, ki so ji rok za poplačilo dolga lanskega septembra podaljšali do konca letošnjega junija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Bencik se strinja z nekaterimi ugotovitvami, kot pravi, dobrih poznavalcev dogajanja, da se je York postopoma in skrivnostno ter z velikimi diskonti dokopal do velikega dela lastništva Save z denarjem, ki je v tranzicijskem obdobju nenadzorovano odtekal prek davčnih oaz v tujino in se prek tega sklada postopoma vračal v Slovenijo. »Ker je turizem trenutno v krizi, bi se skriti lastniki sklada York s prodajo deleža madžarskemu skladu po izrazito nizki ceni naložbe tega rešili in prišli do legaliziranega denarja, ki je zmanjkal v tranzicijskem obdobju. S preprodajo pa bi še dodatno zabrisali sledi. Temu pa izrazito godi trenutna meddržavna politična situacija kot tudi negotovost, vezana na prihajajoče volitve. Pri akterjih gre torej za sedaj ali nikoli, česar se močno zavedajo,« meni pomurski turistični strokovnjak. Eden od zastopnikov sklada York v Sloveniji, ki sedi tudi v upravnem odboru Save, je Dejan Rajbar, izkušeni prekmurski strokovnjak na področju upravljanja skladov in sorodnik Denisa Rajbarja, šefa gradbenega podjetja Dengrad in športnega direktorja Nogometne šole Mura. Direktor sklada York po pričakovanjih v skladu s politiko družbe ugibanj okoli prodaje deleža v Savi ni želel komentirati. Glede na dejstvo, da je York v zadnjih letih nenehno iskal kupce deleža v Savi, morebitna prodaja ne preseneča Uroša Kamenška, predsednika Pomurske turistične zveze. Kamenšek ob tem poudarja, da se na tem mestu postavlja vprašanje, kakšen je interes države glede lastništva in upravljanja turistične panoge pri nas. Država naj bi namreč imela predkupno pravico, ki jo lahko uveljavi v 30 dneh, če pride do dogovora med Yorkom in Madžari.
Če SDH ne bo, lahko Kad tudi solira
»Ko je država hotela odkupiti delež od Yorka, so ti igralci napeli vse sile, da se to ni zgodilo. Zdaj, ko pa je York pridobil kupca na trgu, je strah igralcev pred izgubo 'uspešnega' upravljanja znova vse postavil na noge,« je Počivalšek komentiral burno dogajanje okoli Save. Izvršni direktor Save je Gregor Rovanšek, predsednik upravnega odbora pa Klemen Boštjančič, ki velja za človeka Boruta Jamnika, vplivnega šefa Modre zavarovalnice. Pred iztekom lanskega leta je skupščina družbe Boštjančiču, Rajbarju in Alešu Škobernetu podelila nov petletni mandat v upravnem odboru, čeprav naj bi vladajoča koalicija v upravo želela spraviti Marjana Hribarja, člana SDS. SDH, ki ga vodi Janez Žlak, tudi kader vladajoče stranke, gotovo ne bo deloval v nasprotju z interesi vladajočih, čeprav v SDH zanikajo, da bi trenutno vodili postopek prodaje ali nakupa deleža v Savi, a pravijo, da je na mizi več scenarijev. Potrdili so tudi, da so lani vodili nezavezujoče pogovore o pogojih nakupa deleža od Yorka, a so ti zastali. Obratna zgodba pa je v Kadu, ki ima v Savi celo večji, 28-odstotni delež. Kad namreč vodi Bachtiar Djalil, ki je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Modre zavarovalnice in spada v Jamnikov krog ter je blizu stranki Socialni demokrati, ki so državo že pozvali k uveljavitvi predkupne pravice. »Če SDH prodajnega postopka kapitalske naložbe države ne vodi, je Kapitalska družba, d. d., glede razpolaganja s svojo naložbo samostojna. Zakon o slovenskem državnem holdingu Kapitalske družbe pri pridobivanju kapitalskih naložb ne omejuje. Kapitalska družba se bo o uveljavitvi dogovorjene predkupne pravice odločila, ko bo k temu pozvana in bo seznanjena s prodajnimi pogoji,« so za Vestnik potrdili, da možnost uveljavljanja predkupne pravice imajo.
Počivalškov holding »še en nateg«
Kamenšek meni, da bi država morala ohraniti oziroma še povečati lastništvo v turističnih družbah, a da bi morala, kot je to ustaljena praksa v tujini, upravljanje teh družb prenesti na globalne hotelske verige, ki upravljajo hotele po vsem svetu. Bencik na drugi strani ima nadaljnjo prodajo večinskega deleža slovenskega turizma za nacionalno katastrofo, saj je turistična dejavnost močno vpeta v okolje in predstavlja del kulture naroda, a uveljavljanju predkupne pravice države, brez korenitega poseganja v vodenje in upravljanje, ni naklonjen. »Z uveljavljanjem predkupne pravice bi država tisto, kar je bilo nekoč njeno, zaradi izrazito slabega vodenja in upravljanja v vmesnem obdobju, morala kupiti. S tem bi bila oškodovana še drugič,« poudari Bencik, ki pravi, da je bistveni problem Save, da družbo škodljivo vodi in upravlja nedotakljivo interesno omrežje ljudi, na kar naj bi opozarjal že pred desetletjem. Država bi tako po njegovem mnenju morala že zdavnaj strogo ločiti funkcijo vodenja od funkcije upravljanja z imenovanjem kompetentnih, nepovezanih in neodvisnih ljudi. Ravno tako je kritičen do ideje turističnega holdinga, saj bi bil ta še »en nateg in način neupravičene porabe visoke vsote državnega denarja, ki bi ga v nadaljevanju po vnaprej predvidenem scenariju po najrazličnejših kanalih izčrpali tisti, ki bi bili zraven«. In kakšna bi bila rešitev za Savo, slovenski in s tem tudi za pomurski turizem? Moravske Toplice namreč v strukturi celotnih prihodkov skupine Save prinašajo skoraj četrtino prihodkov, Zdravilišče Radenci pa deset odstotkov. Kot so za Vestnik potrdili v Savi Turizmu, so kljub epidemiji zadovoljni z lansko zasedenostjo. Ta je bila v kompleksu Terme 3000 od 70- do 95-odstotna, v Zdravilišču Radenci pa od 65- do 95-odstotna.
»Po naravi nisem pesimist, vendar menim, da smo na področju lastniške strukture Save in povezanih družb, ki imajo bistveni vpliv na kvaliteto turistične ponudbe, predvsem zaradi izrazito slabega upravljanja zabredli predaleč. Tako imamo danes na razpolago le tri opcije. Slabo, kar je prodaja večinskega dela Save madžarskemu skladu, slabšo, kar je uveljavljanje predkupne pravice, in najslabšo, kar je konsolidacija slovenskega turizma v državnih rokah,« še pove Bencik.
Preberite še: dokument, ki Počivalška & Co. postavlja na laž