Strateški načrt, ki se bo v Sloveniji začel izvajati prihodnje leto, na kar se pristojno ministrstvo intenzivno pripravlja z vso izvedbeno zakonodajo, je ključen nacionalni dokument, saj je podlaga za izvajanje skupne kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju. Kot poudarjajo na ministrstvu, si bo Slovenija s tem dokumentom zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. Krovna usmeritev strateškega načrta je trajnostna pridelava hrane po vsej državi in povečanje samooskrbe, ukrepi pa so usmerjeni dovolj ciljno, da zadevajo vsakršno tržno in ciljno usmerjenost kmetije in njeno velikost.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kmetijsko ministrstvo je z namenom, da s strateškim načrtom seznani širšo javnost, med drugim pripravilo javno predstavitev dokumenta v prostorih Biotehniške šole Rakičan. Zanimanje za dogodek je bilo veliko, predavalnica je bila celo premajhna za vse slušatelje, nekateri so ostali kar na hodniku.
Izraz dialoga
O dokumentu in njegovi vsebini sta spregovorila državna sekretarka na resornem ministrstvu, pristojna za področje kmetijstva, hrane in ribištva, Tatjana Buzeti in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič, zbrane je pozdravil tudi predsednik soboške območne enote KGZS Danilo Meolic.
Kot je bilo pojasnjeno, je strateški načrt za prihodnje obdobje finančno ovrednoten na 1,8 milijarde evrov. Od tega je več kot polovica sredstev namenjena drugemu stebru, to je razvoju podeželja. 550 milijonov evrov bo evropskih sredstev, preostalo (564 milijonov evrov) je pristavila slovenska vlada. Za prvi steber, ki opredeljuje osnovna dohodkovna in neposredna plačila, neposredna plačila za okolje in prostor ter sredstva za vinski in čebelarski sektor, je namenjenih 683 milijonov evrov. Snovalci strateškega načrta so sledili ciljem konkurenčnosti sektorja, varstva narave, okolja in podnebja ter razvoju podeželja, ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov pa so po besedah ministrice za kmetijstvo Irene Šinko, »najbolj ambiciozni doslej in so izraz dolgotrajnega in zahtevanega dialoga med vsemi ključnimi partnerji, to so predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropske komisije«.
Prioriteta načrta so tudi mladi kmetje. Omogočen jim bo zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja, s tem si Slovenija prizadeva za tako imenovano generacijsko prenovo slovenskega kmetijstva. Več podpore bo namenjene tudi hitrejšemu razvoju ekološkega kmetijstva, poseben poudarek pa je še na pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo.
Amandma KGZS
V Rakičanu je beseda tekla tudi o novem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Ta je po mnenju KGZS nujna, saj je zaradi novega programskega obdobja potrebna uskladitev določb glede oprostitve in določitve novih intervencij ter opredelitev pravnih podlag, ki določajo ukrepe SKP. »Nikakor pa se ne moremo strinjati s predlogom vlade in ministrstva za finance, da bi bila izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo 50-odstotno obdavčena. Več kot 73 odstotkov slovenskih kmetijskih površin je na težjih pridelovalnih območjih, to je približno 46 tisoč kmetij. Skupni interes vseh nas mora biti, da ohranjamo kmetijsko proizvodnjo tudi na takšnih območjih, saj so ta najbolj problematična in cenovno najbolj neugodna za kmeta. Tovrstno obdavčenje bo namreč najbolj obremenilo manjše in srednje velike kmetije, ki imajo premajhen donos in morajo za ohranitev dejavnosti vlagati tudi svojo plačo, ki jo zaslužijo drugje,« je bil na predstavitvi jasen Žveglič.
Kot je dodal, je KGZS poslala tudi amandma v državni zbor, v katerem zahtevajo, da plačila za območja z omejenimi dejavniki niso predmet obdavčitve, saj zagotavljajo zgolj delno pokrivanje dodatnih stroškov, ki jih prinaša kmetovanje na teh območjih, in premajhnega donosa. Predlog spremembe omenjenega zakona znižuje tudi višino priznanih normiranih odhodkov z 80 odstotkov na 40 odstotkov, kar pomeni, da bodo nosilcem dejavnosti normirani odhodki priznani zgolj v tej odstotkovni višini, v davčno osnovo za dohodnino pa se jim bodo všteli vsi prihodki nad 20 tisoč evrov. Po trenutni ureditvi je ta meja pri 40 tisoč evrov.