Zadnjih nekaj let so pogajanja o odkupni ceni pšenice zgolj velika medijska predstava. Celotna zgodba je podobna predstavi Nune pojejo. Pričakovanja so velika predvsem pri pridelovalcih, vendar se ne uresničijo. Mlinarska industrija se ves čas sklicuje na brezpredmetni sporazum o sodelovanju v žitni verigi, ko pa bi pošteno prakso iz tega sporazuma morala uveljaviti, se požvižga na pridelovalce in jim vsili svoje pogoje odkupa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kmalu začetek prenove centralne soboške lekarne. Kje bo vzpostavljena dežurna služba?
Centralna lekarna Murska Sobota na Kocljevi ulici bo od 27. maja do predvidoma oktobra letos zaprta zaradi prenove.
Znano je, da se ti razlikujejo od splošne prakse mlinarjev v Evropi. Kriteriji za določanje kakovosti pridelka so bistveno višji od evropskega povprečja. Odkup krušne pšenice se med žetvijo odvija po predvidenem scenariju. Največji kupec pomurske pšenice Mlinopek si med odkupom omisli dodaten kakovostni razred ali dva in potem na podlagi tega poudarja, da je najboljši kupec. Na drugi strani pa si tudi kmetje preveč ne belijo glave s pogajalci oziroma svojimi zastopniki na pogajanjih. Celo več, za medije bodo spet izjavljali, da so ponujene odkupne cene sprejemljive. Kako sprejemljive pa so dejansko, pokažejo ob jesenski setvi.
6300 hektarjev manj kot rekordnega leta 2013
Zdaj se že tretje leto zapored zmanjšujejo površine, zasejane s krušnimi žiti. Letos smo pristali pri 28 tisoč hektarjih, kar je 6300 hektarjev manj kot rekordnega leta 2013. Vzrok je v odnosu predelovalne industrije do domačega pridelka. Mlinarji so po letu 2013 začeli mahati s cenami madžarske pšenice. Letos so si za izhodišče vzeli cene na Hrvaškem. Pri tem so na pogajanjih nekoliko zavajali, saj tudi na Hrvaškem cene niso tako nizke, kot so jih skušali predstaviti. Tako največji lastnik našega največjega mlinarja Žita pšenico odkupuje po 168 evrov za tono. Je pa res, da kakovostni razred C (krmna pšenica) dosega komaj 125 evrov za tono.
Podravka ima vpliv na dva največja slovenska mlinarja. Na Žito neposrednega kot večinski lastnik, na ravnanje Mlinopeka pa posredni vpliv. Sicer kot manjšinski delničar, ki pa ima v Mlinopeku četrtinski lastniški delež. To je morda problem, da kljub pozitivnim pričakovanjem kmetov v ravnanju Mlinopeka pride do radikalnega obrata in ta znižuje odkupno ceno, namesto da bi jo dvignil. Letošnje zahteve kmetov so bile realno ali celo nekoliko nizko postavljene. Izhajale so iz povprečnih borznih cen v času žetve. Že zdaj agrarni ekonomisti napovedujejo, da bodo cene pšenice po žetvi poskočile na 185 evrov za razred B in 200 evrov za razred A.
Več v današnji številki Vestnika
