V gostilni Mencigar na Krajni so se v ponedeljek sestali pomurski župani na seji sveta pomurske razvojne regije še zadnjič pod vodstvom tišinskega župana Franca Horvata, ki je predsedovanje organu po načelu vsakoletnega rotiranja ob koncu prepustil kolegu Andreju Vrzelu iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Seja ni imela pretirano veliko vsebinskih točk in je tudi minila neobičajno hitro, še največ pozornosti in debate pa je bilo pričakovano zaradi priprave dopolnitve osnutka dogovora za razvoj regije (DRR).
Veliko neskladje med pričakovanji in realnostjo
V sklopu mehanizma je pomurski regiji na voljo okoli 40,4 milijona evrov. Če odštejemo že vključene projekte PONI, regijski center mobilnosti in izdelavo regijske celostne prometne strategije, za kar si dva milijona evrov odščipne Razvojni center (RC) Murska Sobota, je za projekte pomurskih občin rezerviranih še dobrih 38,1 milijona evrov. Tu pa so še tako imenovana sredstva »over commitment« v višini slabih 20 milijonov evrov, ki jih bo evropskim sredstvom primaknila država. V okviru ciljnih politik je na voljo 881 tisoč evrov za podjetniške inkubatorje, 19,1 milijona evrov za kanalizacijo, okoli 7,5 milijona evrov za pitno vodo, 3,5 milijona evrov za zeleno infrastrukturo in 7,2 milijona evrov za kolesarske steze.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Pomurske občine so pripravile 37 projektnih predlogov, katerih skupna vrednost je več kot 95 milijonov evrov, pri čemer je skupna ocenjena vrednost pričakovanih sredstev iz DRR 65 milijonov evrov. Že pri podjetniških inkubatorjih lahko vidimo veliko neskladje med pričakovanji in realnostjo. Samo soboški projekt tehnološkega kompetenčnega parka, pod prejšnjim imenom znan kot talent center, naj bi zahteval skoraj 14 milijonov evrov. Na drugi strani je zaradi povsem neustreznih razpisnih pogojev za pomurske občine, in ne zaradi pomanjkanja potreb, bistveno manjši nabor pri projektih za kanalizacijo in vodovod, kjer je na podlagi predlaganih projektov za okoli 18 milijonov evrov ostankov. Obratna slika je spet pri zeleni infrastrukturi, kjer občine predlagajo 14 projektov ob pričakovanju 12,6 milijona evrov iz DRR, v okviru ciljne politike pa je na voljo zgolj 3,5 milijona evrov. Tu najdemo med drugim projekte, kot so ozelenitev Gornje Radgone, obnova radenskega parka in središča Moravskih Toplic. Do največjega nesorazmerja med željami in zmožnostmi prihaja pri projektih na področju državnega kolesarskega omrežja, saj so občine predložile 15 projektnih predlogov, ki predvidevajo okoli 24,6 milijona evrov evropskih sredstev, čeprav je na voljo le 7,2 milijona evrov. Težava je tudi, da je predvideno 75-odstotno sofinanciranje projektov znotraj širšega mestnega območja in le 25-odstotno za projekte zunaj tega območja, med projektnimi predlogi pomurskih občin pa prevladujejo ravno zadnji z manjšim sofinancerskim deležem.
Župani očitno razočarani
Skeptičnost županov, ki spremlja proces priprave novega dogovora za razvoj regij od začetka, ne bi mogla biti bolj očitna. Dobrovniški župan Marjan Kardinar je, kot že velikokrat v preteklosti, pozval k usklajenemu regijskemu delovanju in predlagal vzpostavitev enotnega regijskega podjetniškega inkubatorja. Moravskotopliški župan Alojz Glavač se je zmrdoval nad domnevno novimi izrazi, kot je širše mestno območje, ki so se začeli pojavljati sredi postopka in postavljati zadeve na glavo, ter bil pri tem kritičen do države. Radenski župan Roman Leljak je medtem ostro puščico usmeril v delovanje razvojnih agencij, ki bi se po njegovem mnenju »morale malo drugače boriti za nas in bi mogoče bili rezultati tudi drugačni«. Tudi cankovski župan Danilo Kacijan je izrazil globoko razočaranje nad regionalnim razvojem, sploh ob dejstvu, da ima regija ta hip več poslancev v državnem zboru kot kadar koli prej. Pomurski razvojniki so župane tolažili s pojasnili, da res prihaja do velikih razlik med »deklarativnim in realnim regionalnim razvojem«, kot se je izrazil Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije. Da so zgolj tehnokrati in birokrati, ki opravljajo strokovno-tehnične naloge v okviru priprave DRR, na kriterije in druge stvari, pa da nimajo vpliva, je bilo ravno tako slišati v veliki dvorani gostilne Mencigar. »Dogovor za razvoj regije pomeni uresničevanje regionalnega razvojnega programa. Ta dogovor tega seveda ne počne, a enako je v vseh drugih razvojnih regijah v državi. Izvirni greh je v vsebinah, ki so bile potrjene za to programsko obdobje,« je pristavil Bojan Kar, direktor RC Murska Sobota, ki je nosilna regionalna razvojna agencija.
Kot je bilo večkrat poudarjeno, bo v okviru DRR in posameznih ciljnih politik sicer mogoče prerazporejati sredstva, a tudi ob prerazporeditvah bi ta hip glede na razrez zmanjkalo okoli 27 milijonov evrov za uresničitev vseh projektnih predlogov iz Pomurja. Treba pa je poudariti, da gre zgolj za ocene in ne končni dokument, ki se bo usklajeval in dopolnjeval skozi celotno poletje, vse do potrditve končnega seznama projektov za vključitev v DRR. To se bo zgodilo na seji sveta pomurske regije v prvi polovici septembra, saj mora biti vsa dokumentacija do konca septembra na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.