Statistični urad in Kmetijski inštitut Slovenije sta te dni objavila podatke o stanju v kmetijstvu v minulem letu. Podatki se ne razlikujejo od skrb vzbujajočih podatkov na evropski ravni. Slabemu stanju v evropskem kmetijstvu se zdaj pridružujejo tudi ameriški podatki.
Obseg kmetijske proizvodnje na primarni ravni v poljedelstvu, sadjarstvu in živinoreji ni sporen. Obseg fizične proizvodnje je na zadovoljivi ravni. V nekaterih državah celo bistveno boljši kot v letu 2018. Kmetijska zgodba se lomi na ustvarjenih prihodkih kmetij. V skorajda vseh državah EU že nekaj let pada realni faktorski dohodek (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti davki za proizvodnjo in prištete subvencije za proizvodnjo) glede na polno delovno moč (PDM) v kmetijstvu. Realni faktorski dohodek v lanskem letu je bil za deset odstotkov nižji od dohodka v letu 2018. Kljub padanju dohodka pri nas za zdaj še ni ekstremnih dogajanj na kmetijah, podobnih tistim v razvitih državah EU. Sama struktura posesti oziroma kmetij nevtralizira negativne učinke slabšanja ekonomskega položaja kmetij. Tako še ne zaznavamo finančnih zlomov kmetij in samomorilnosti med kmeti zaradi brezizhodnega položaja, tako kot v Nemčiji, kjer ugotavljajo izredno rast števila stečajev kmetij v lanskem letu v primerjavi z letom 2018, in v Franciji, kjer je spet zavladala zaskrbljenost zaradi povečanega števila samomorov med pridelovalci mleka. To pripisujejo koncentraciji predelave mleka znotraj treh velikih mlečnih koncernov (med njimi je tudi nam znani Lactalis), ki uničujejo male zadružne mlekarne in s tem tudi kmete, ki so bili vezani na te zadruge. V nič kaj boljšem položaju niso niti ameriški farmerji – predvsem poljedelci. Tudi ameriške oblasti ugotavljajo povečano število samomorov zaradi ekonomskega propadanja kmetij, in sicer za dobro petino v primerjavi z letom 2018.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Žito uničile cene
Prva ocena je, da je na tako veliko razliko med lanskim dohodkom in dohodkom iz leta 2018 vplivala izjemna letina v letu 2018. K nadpovprečnosti celotnega pridelka sta prispevali sadjarska in vinogradniška letina. Količinsko je lanski pridelek manjši v primerjavi z letino 2018, in sicer za 11 odstotkov. Cene pa so bile po podatkih statističnega urada višje za en odstotek. Toda to so povprečja. Povsem drugačno sliko dobimo pri analizi pridelave posameznih strateških poljščin. Najbolj izrazito je to pri pšenici. Pridelek pšenice je bil količinsko in kakovostno večji od letine 2018. Kljub temu da je bilo lani s pšenico in piro zasejanih dobrih tisoč hektarjev manj kot leta 2018, smo pridelali skoraj 140 tisoč ton pšenice ali 18 tisoč ton več kot leta 2018. Povprečni pridelek pšenice lani je bil 5,2 tone, leta 2018 pa le 4,4 tone na hektar. Manjši obseg površin, zasejanih s pšenico, sta nadomestila krmni ječmen in koruza. Količina pridelane pšenice, ječmena in koruze je bila za sedem odstotkov večja od pridelka v letu 2018. Povprečne odkupne cene pšenice so bile po podatkih statističnega urada za dva odstotka višje (156 evrov za tono) od tistih v letu 2018. Po drugi strani so bili stroški pridelave višji za sedem odstotkov. Skratka večji pridelek je bil premalo za pozitiven izid. Poudariti velja, da je le slaba polovica pšenice in pire pristala v mlinih. Na padec realnega faktorskega dohodka na PDM so vplivale bistveno nižje cene ječmena in koruze. Te so bile za več kot dvajset odstotkov pod povprečnimi evropskimi cenami. Za dobre tri odstotke je manjša tudi živinorejska proizvodnja. V vrednosti (denarju) je slika nekoliko ugodnejša, saj je v povprečju za odstotek boljša od tiste v letu 2018. Na izboljšanje stanja je vplivala predvsem prašičereja. Cene prašičev so bile zaradi prašičje kuge v povprečju višje za 12 odstotkov, ugotavljajo v statističnem uradu. Na drugi strani pa imamo negativen trend pri govedu, katerega cene so bile za dva odstotka nižje kot v letu prej.
Padec zaposlenosti
Zanimivi sta še dve ugotovitvi – na eni strani raste število samooskrbnih kmetij, ki so vse manj aktivne na kmetijskih trgih s prodajo tržnih presežkov. Po drugi strani se še naprej dogajata koncentracija in povečevanje obsega kmetijskih zemljišč v obdelavi na družinskih kmetijah. Tej koncentraciji verjetno lahko pripišemo tudi za dober odstotek manjšo zaposlenost v kmetijskem sektorju. Koncentracija in povečevanje ekonomije obsega, s čimer družinske kmetije »rešujejo« svoje prihodke, pomenita tudi past, da se slovensko kmetijstvo približa kritičnemu stanju kmetij v razvitih evropskih državah.
Tako kot v razvitih državah Evrope so tudi pri nas vse bolj izrazita negativna gibanja in vzpostavljanje obrambnih mehanizmov kmetov pred izsiljevalsko industrijo in trgovino. Objavljeni podatki o jesenski setvi kažejo, da imamo za dober odstotek manj površin, zasejanih s krušnimi žiti, kot smo jih imeli leta 2019 (26.445 hektarjev). Verjetno bi bil ta odstotek še večji, če ne bi imeli kmetje možnosti, da najmanj petino odkupljenega pridelka prodajo v tujino namesto domačim mlinarjem. Prav tako še vedno neposredno izvozimo petino oziroma četrtino svežega mleka. Ob tem je zanimivo, da so bile do nedavnega aktivne izvoznice svežega mleka na italijanski trg tudi nekatere mlekarne. Hkrati ne kaže spregledati dogajanja pri govedu. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je število doma zaklanih govejih pitancev v rahlem porastu. Na račun tega se verjetno zmanjšuje izvoz živih živali (pitancev). Statistično gledano ima na padec izvoza živih živali vpliv propad avstrijske klavnice Ramsauer Fleisch. Za preusmeritev v druge klavnice ali trge pa je potrebnega nekaj časa. Skrb vzbuja še en podatek, o katerem govedorejci na nedavnem srečanju s kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec niso razpravljali. Ponovno se je zmanjšala samooskrbnost s teleti za nadaljnjo rejo, pa tudi reprodukcijska sposobnost osnovne črede. Na sejmih plemenskih živali v Avstriji so slovenski kmetje že nekaj časa prevladujoči ali glavni kupci. Hkrati smo v lanskem letu dosegli kar petodstotno rast uvoza živih živali – telet za nadaljnjo rejo.
Reševanje
Objava »poslovnih podatkov« v kmetijstvu za lani opozarja na kar nekaj problemov, ki jih bo politika morala rešiti. Trenutno se celotna zgodba vrti okrog všečne retorike o uvajanju pametnih tehnologij in inovacij na eni strani ter o kakovosti in okusnosti domače hrane, lokalni oskrbi in podobnih zgodbah na drugi strani. Vse to je sicer sprejemljivo, vendar se je v tej zgodbi že našlo »veliko slamnatih specialistov«, ki na ta račun pobirajo denar in siromašijo kmete. Žalostno je, da jih je tudi v medijih vse polno, kmetov pa nikjer. Za spremembo krivulje prehranske varnosti bodo potrebni premiki. Hrana in kmetijstvo nista zgodbi, o katerih bi lahko odločal samo trg.
Kmetje pri Merklovi
Vse več propadlih kmetij je na noge dvignilo nemške kmete. Nastalih razmer se je začela zavedati tudi politika. Tako so se ta teden pri nemški kanclerki Angeli Merkel sestali predstavniki kmetov, predelovalne industrije in trgovskih verig. Kot je zapisal eden od nemških medijev, bodo skušali rešiti kvadraturo kroga. Na eni strani želijo omogočiti potrošniku dostop do kakovostne in zdrave hrane, hkrati pa najti dogovor o poštenih cenah. Ob tem so takoj trčili ob problem, ali je potrošnik res pripravljen plačati več. Trgovci dokazujejo, da ne. Za potrošnika je prevladujoče merilo cena in se vedno usmeri k cenovno sprejemljivi ponudbi, zato nekateri trgovci že opuščajo ponudbo mesa iz rej, ki uveljavljajo ukrep dobrobit živali. Tako kmetje kot mali ponudniki živil so si edini – onemogočiti je treba industrijska pitališča in velike mesarske obrate ter jih prisiliti, da spoštujejo standarde prehranjevanja in dobrega počutja živali, tako kot jih morajo kmetje. To z našimi kmeti nima neposredne zveze, kot tudi z izbrano kakovostjo ne, ima pa z oskrbo naših potrošnikov. Tu pa niso zraven samo velike trgovske verige, ampak tudi »butični ponudniki«.
***null***