V Avstriji so prejšnjo soboto zvečer svoja vrata odprli muzeji po vsej državi. Avstrijska nacionalna javna radiotelevizija ORF je pripravila dogodek Dolga noč muzejev (Lange Nacht der Museen), s katerim želi s skupno vstopnico v muzeje privabiti čim več ljudi. Na Štajerskem so svoja vrata odprli tudi muzeji v naši bližini, med njimi Muzej v stari orožarni (Museum im alten Zeughaus) v Radgoni (akciji se že nekaj let pridružuje tudi gornjeradgonski Špital), ki smo ga tokrat obiskali in se pridružili vodenju po muzejski zbirki v slovenskem jeziku. Po muzeju nas je popeljala zgodovinarka in kustosinja Mateja Močnik Nedok.
Razstava v stari orožarni je na ogled od leta 1998, torej že 25 let. Muzej ima 14 prostorov in je tematsko razdeljen na tri sklope: na začetku je predstavljen razcvet mesta s trgovino in obrtjo, v drugem delu so katastrofe, padec oz. stagnacija mesta, na koncu pa sta predstavljena čas po svetovnih vojnah in sodobnost. Dva prostora sta namenjena občasnim razstavam, ki se menjajo na leto ali dve. Na trenutni Novice iz Gorice (Nachrichten aus Goritz) so na ogled družinske fotografije prebivalcev Gorice pri Radgoni, za ta projekt, ki traja in bo še trajal nekaj let, v njem pa predstavljajo življenje v okoliških vaseh, je muzej letos dobil nagrado za ljudsko kulturo dežele Štajerske.
O izvoru imena več teorij
Zgodovina Radgone in Gornje Radgone je zelo tesno povezana, gre za dve mesti v dveh državah z eno zgodovino, kot večkrat slišimo, saj je to bilo do konca prve svetovne vojne eno mesto, pri čemer je bila današnja Gornja Radgona predmestje Radgone. Radgona je bila zelo pomembno trgovsko mesto, trgovali so z vinom, ki je že takrat prihajalo iz današnjih Radgonsko-Kapelskih goric, z medom, iz Štajerske pa so po Muri s splavi vozili železo, les in sol. V srednjem veku je bila Radgona takoj za Gradcem drugo najbogatejše mesto na celotnem Štajerskem. Meščani so lahko blago, ki je šlo skozi mesto, kupili in ga po višjih cenah prodajali naprej, imeli so veliko privilegijev, med drugim so bili oproščeni mitnine in carine. Če so na eni strani živeli bogati meščani, so bili na drugi v okoliških vaseh revni kmetje. Trikrat na teden so na kramarskih sejmih na glavnem trgu v Radgoni prodajali svoje izdelke.
Marsikdo ne ve, da je bila Radgona otok, Mura je namreč mesto obkrožala v dveh rokavih. Posebno je tudi njeno obzidje, ki obkroža mesto in je ohranjeno še danes. V 16. stoletju ga je zasnoval italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. Skrivnost ostaja izvor imena Radgona. Mnogi menijo, da izvira iz besede »Rad« (kolo), vendar avstrijski teoretiki to možnost zavračajo. Obstaja nekaj teorij, ki jih lahko slišite na zvočnem posnetku v muzeju, a prav vse izključujejo možnost izvora imena iz kolesa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nov udarec za RIS Dvorec Rakičan: Zaradi goljufije izključitev iz programov Erasmus in vračanje nepovratnih sredstev
Javni zavod Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan do konca leta 2027 ne sme sodelovati na razpisih v EU programih Erasmus+, ob tem pa mora še vrniti dobrih 20 tisoč evrov pridobljenih nepovratnih sredstev.
Naravne nesreče, požari, kuga ...
Zelo pomembna zbirka v muzeju so cehovske skrinje obrtnikov, ki so prav vsi prihajali iz mesta Radgona. So zelo dobro ohranjene in skoraj vse so še napolnjene z originalnimi predmeti. Nekaj artefaktov je tudi posebej razstavljenih v vitrinah, med njimi najdemo modele v obliki Miklavža in parkeljna za medenjake, pa orodje za risanje ornamentov v knjigah in modele za modri tisk, s katerim so delali vzorce na prtih.
Radgono so prizadeli turški vpadi in z njimi se začne stagnacija mesta. Ti sicer prav v mesto niso nikoli prišli, so pa povsem uničili okoliške vasi. V muzeju je razstavljenih nekaj kosov orožja iz tistega časa. Ena od muzejskih sob je posvečena tudi protestantski in judovski skupnosti, ki sta tu živeli. V Radgoni je bila judovska četrt s sinagogo, tukajšnji Judje so meščanom posojali denar v zameno za obresti. Ker so se zelo zadolžili, so jih Radgončani nagnali, njihov odhod pa je zaradi konca trgovanja pomenil stagnacijo mesta. Zelo močna je bila tudi protestantska skupnost v Radgoni. Leta 1600 so na glavnem trgu požgali protestantske knjige, prav tako so istega leta razstrelili cerkev, ki je nekoč stala na mestu današnjih term. Danes živi v Radgoni in okolici večinoma katoliško prebivalstvo, protestanti pa se zbirajo vsako drugo nedeljo v eni od cerkva lučaj iz središča mesta.
V muzeju hranijo tudi originalno oljno sliko, ki prikazuje požar v Radgoni. V 250 letih je bilo v mestu potrjenih 14 požarov, eden takšnih je bil leta 1607, ko je mesto v celoti pogorelo. Velikokrat je bil uničen tudi most čez Muro, vzrok pa so bili požari, poplave ali ledeni bloki, ki so se takrat, ko je Mura zamrznila, začeli premikati in so uničili most. Poleg naravnih nesreč in požarov je po mestu razsajala tudi kuga.
Danes termalno mesto
V naslednjih prostorih je predstavljeno novo obdobje, obdobje industrializacije ter čas med svetovnima vojnama in po letu 1945. Industrializacija je Radgono obšla, saj ni imela železniške povezave s Špiljem. Zato so v mestu zgradili številne vojašnice in jih dali v najem vojski, da je v mestno blagajno spet pritekal denar.
Po prvi svetovni vojni je Mura postala mejna reka in občina Radgona je izgubila 51 odstotkov zemljišča ter 12 odstotkov prebivalcev. Po drugi svetovni vojni so v mesto prišli Rusi, Nemci pa so takrat z gradu streljali na mesto in ga skoraj v celoti uničili. Cele so ostale le štiri stavbe, sicer pa so razstrelili tudi železniški in navadni most. Prvi se ni nikoli več zgradil, medtem ko so po sedmih letih začasni cestni most postavili Britanci. Današnji most so odprli leta 1969, v muzeju hranijo tudi fotografijo z odprtja, na kateri sta takratni avstrijski predsednik Franz Jonas in maršal Josip Broz Tito.
Zadnji razstavni prostor je posvečen sodobnosti. V 30. letih prejšnjega stoletja so v Radgoni iskali nafto in naleteli na mineralno vodo. Ta je bogata z natrijem in magnezijem, dobra naj bi bila pri težavah z ledvicami. Danes se prodaja pod imenom Long Life, po mineralni vodi pa se je leta 1975 Radkersburg preimenoval v Bad Radkersburg. Leta 1978 so nato namerno iskali še termalno vodo in jo našli na globini dveh kilometrov. Vrelec z 80 stopinjami Celzija je eden najbolj toplih tod okrog. Danes je Radgona termalno mesto, turizem pa primarna dejavnost.
