Dolgotrajna oskrba je eden največjih sistemskih izzivov, ki jo ta hip uvajamo v državi. Gre za novo pravico v okviru socialne države, ki je namenjena starejšim in drugim osebam, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dolgotrajno pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Zakon o dolgotrajni oskrbi postopoma uvaja različne storitve, financirane iz posebnega prispevka. Prva storitev, oskrbovalec družinskega člana, se je začela izvajati prvega januarja lani. Od julija letos, ko naj bi zaživele še storitve dolgotrajne oskrbe na domu, e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, bodo zaposleni in delodajalci plačevali en odstotek od bruto plače, tisti, ki so oboje hkrati, dva odstotka, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine.
Pravico do storitev bodo uporabniki pridobili prek centrov za socialno delo, kjer bodo ocenili njihovo upravičenost in izdelali osebni načrt oskrbe.
Dolgotrajna oskrba na domu bo za uporabnike brezplačna, pokriti pa bodo morali stroške nastanitve v domovih za starejše, kjer se bo pravica v okviru novega sistema začela izvajati decembra letos. Sistem dolgotrajne oskrbe bo v praksi velik izziv, predvsem zaradi kadrovskih težav in organizacijskih nejasnosti. Po izračunih Inštituta za socialno varstvo bo v državi na podlagi zakona uporabnikov dolgotrajne oskrbe med obstoječimi uporabniki storitev okoli 53 tisoč, v maksimalnem scenariju pa vse do slabih 80 tisoč. V Pomurju je uporabnikov storitev, ki bodo sodile v okvir novega sistema dolgotrajne oskrbe, ta hip slabih pet tisoč, tolikšno pa naj bi bilo tudi število maksimalnega števila prejemnikov dolgotrajne oskrbe po vzpostavitvi novega sistema.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Tako je potekalo pustno rajanje v Apačah
Minuli vikend smo že zakorakali v pustno dogajanje, ki bo vrhunec doseglo s pokopom pusta v torek, 4. marca. Poleg Ptuja, kjer tradicionalno poteka največ s pustom povezanih dogodkov, so pustovanje pripravili tudi v Apačah. To se je odvilo v nedeljo, obiskovalce pa je pričakal zabaven in pester program. Poleg domačih kurentov iz KTD Hudič in ježevka in drugih pustnih likov so v goste povabili še kurente iz drugih delov Slovenije, skupaj je bilo na dogodku več kot 60 kurentov, ki so odganjali zimo. Osrednji dogodek je bila pustna povorka, ki se je sprehodila skozi Apače, pri čemer je potekalo tudi ocenjevanje mask. Nagrade so prejeli najboljša otroška, skupinska in posamezna odrasla maska. Dogodek je obiskal tudi kralj rock'n'rolla Elvis Presley, za otroke pa so pripravili program s čarodejem, kjer so uživali v čarovnijah in smešnih trikih. KTD Hudič in ježevka je pripravilo tudi bogat srečelov, za hrano in pijačo pa je poskrbelo KŠTD Segovci. Foto KTD Hudič in ježevka/FB
Prvi velik trd oreh je praktično pred vrati – uvedba storitve dolgotrajne oskrbe na domu. Največji pomislek, ki se pri tem pojavlja, je predvsem pri zagotavljanju kadra. Po ocenah Skupnosti socialnih zavodov bo že v najbolj optimističnem scenariju treba zaposliti vsaj 300 dodatnih delavcev, realne potrebe pa bodo še višje. Levji delež odgovornosti zapade na občine, ki imajo do prvega maja, torej le malo več kot dva meseca, še čas, da izberejo izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu. Pri tem imajo na voljo tri možnosti: ustanovitev javnega zavoda, podelitev koncesije ali sklenitev pogodbe z obstoječimi izvajalci, kot so domovi za starejše, zdravstveni domovi ali centri za socialno delo.
Občinam se mudi
Pred dnevi je resorno ministrstvo za solidarno prihodnost na Brdu pri Kranju organiziralo srečanje z župani, posvečeno vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe v lokalnih skupnostih. Zanimanje je bilo enormno, saj se je na povabilo ministra Simona Maljevca odzvalo več kot 130 županov, med njimi tudi številni iz Pomurja. Eden od njih, Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik, je celo sodeloval v okrogli mizi na temo dobrih praks in izzivov v lokalnem okolju. Kot pravi Kardinar, je na podlagi razprav bilo moč ugotoviti, da med vsemi pristojnimi ustanovami ni dovolj sodelovanja, kar izhaja iz dosedanjega stanja na celotnem področju oskrbe vsem pomoči potrebnim. »Moja razprava na posvetu je bila osredotočena na nujno regijsko povezanost in osvetlitev stanja v Občini Dobrovnik. Pomurje je zelo specifično območje in rešitev ne bomo uspeli doseči brez sodelovanja vseh deležnikov,« poudarja dobrovniški župan, ki spominja tudi na priložnost meddržavnega sodelovanja na tem področju. »V Pomurju moramo najprej skupaj ugotoviti resnično stanje na področju oskrbe starejših in se nato tudi skupaj odločiti, kako dolgotrajno in domsko oskrbo izvajati v prihodnosti,« meni župan, ki pričakuje premike tudi pri načrtovani gradnji nove enote Doma starejših Rakičan v Dobrovniku. Kardinar sicer opozarja, da obstajajo bistvene razlike na tem področju v mestih in na podeželju, na ta način pa se delno tudi ohranja poseljenost obmejnih območij v regiji.
Posveta na Brdu pri Kranju se je med drugim udeležil tudi šalovski župan Iztok Fartek. Njegovo občino je skupaj z občinami Cankova, Grad in Gornji Petrovci konec minulega leta doletelo neprijetno obvestilo, da dosedanji izvajalec storitve pomoči na domu Dom starejših Rakičan te od prvega julija na njihovih območjih več ne bo izvajal. Ker je tudi to storitev dolžna organizirati občina, so se tako znašli v zagati. »Imamo dve možnosti – ali bo izvajalec drug javni zavod ali pa bomo podelili koncesijo zasebniku,« pove Fartek in doda, da se bolj nagibajo k sodelovanju z javnim zavodom, pri čemer naj bi bil v igri lendavski dom za starejše, ki bo v občini zgradil tudi novo enoto. Ta bi potem bil tudi naravna izbira za izvajalca storitve dolgotrajne oskrbe na domu. Možnost ustanovitve novega javnega zavoda, ki bi izvajal storitev zgolj na območju ene občine, za kar so se denimo odločili v Občini Kočevje, se mu ne zdi smiselna, bi pa pozdravil regijsko rešitev, na katero napeljuje njegov dobrovniški kolega. Za kaj takega pa bi bila seveda potrebna interes in volja večjih občin. Glede na to, da gre za dve sorodni in povezani storitvi, ki pa naj bi se vsaj v začetku izvajali vzporedno, je ob očitnih težavah že pri zagotovitvi prve storitve, tj. pomoč družini na domu, Fartek upravičeno skeptičen, da bo dolgotrajna oskrba na domu zares zaživela s prvim julijem. »Bojim se, da storitev vsaj prvo leto ne bo zaživela v celoti. Danes je glede celotnega sistema prav gotovo več neznank kot znanega,« ocenjuje šalovski župan.
Tudi potencialni izvajalci skeptični
Dom starejših Rakičan se je z vsemi občinami, za katere izvaja storitev pomoč družini na domu, že posvetoval in tudi sklenil pisma o nameri o izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu. Ta hip še čakajo usmeritve ministra in vpis v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe, nam je po pooblastilu direktorja dejala Bojana Mihorič. Glede kadrovskih izzivov zagotavljajo, da zaenkrat razpolagajo z zadostnim številom kadra, bolj vprašljiv pa je prehod na nov sistem z vidika števila upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Kot pravi Mihoričeva, ocenjujejo, da bi od oddaje vlog na center za socialno delo do izdaje odločb o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe lahko preteklo nekaj mesecev, šele nato pa bodo izvajalci lahko upravičene osebe uvrstili na čakalno listo za vključitev v storitev.
V stiku z občinami je tudi Dom starejših občanov Ljutomer, ki sicer ni izvajalec pomoči na domu, saj na ljutomerskem področju to storitev večinoma zagotavlja center za socialno delo. Po besedah direktorja Tomislava Nemca so lanskega oktobra ljutomerski občini sporočili, da so pripravljeni proučiti možnosti sodelovanja z drugimi izvajalci, a je očitno komunikacija zastala. Morebitno dodatno širjenje dejavnosti na zagotavljanje storitve v okviru novega sistema, kot pravi direktor, težko ocenjujejo, saj obseg novih storitev ni povsem jasen. »Dejstvo pa je, da zaradi pomanjkanja kadra z velikimi napori ohranjamo polno zasedenost in pričakovani nivo storitev že v samem domu,« poudari Nemec, ki meni, da bi se bilo treba pri iskanju rešitev glede kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe smiselno opreti na obstoječo in delujočo strukturo na terenu ter jo postopoma dopolnjevati z manjkajočimi kadri. »Dejansko moramo biti vsi zainteresirani, da bo sistem zaživel, saj bomo tako ali drugače tudi sami njegovi uporabniki,« podčrta Nemec.
Še veliko bolj zapletena situacija je pri zasebnem zavodu Domania, ki je na področju izvajanja storitve pomoč družini na domu največji koncesionar v regiji. Direktor Alen Dominić pravi, da se tudi oni pogovarjajo z občinami, kako urediti dolgotrajno oskrbo na domu, a so kot zasebni koncesionar v podrejenem položaju. »Občine z nami ne morejo podpisati neposredne pogodbe, kot to lahko storijo z javnimi zavodi, ampak morajo razpisati novo koncesijo za dolgotrajno oskrbo na domu,« pojasnjuje direktor, ki obžaluje tudi pomanjkanje informacij s strani ministrstva za solidarno prihodnost. Sam bi si želel, da bi izvajalci storitve pomoč družini na domu, vključno s koncesionarji, samodejno postali tudi izvajalci dolgotrajne oskrbe vsaj za čas trajanja prvotnih koncesij. Občine bi tako bile, kot pravi, administrativno manj obremenjene, izvajalci pa bi se lahko posvetili implementaciji storitve v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Dominić sicer meni, da bo pričetek izvajanja storitve izziv za vsakega izvajalca. »Ne vemo namreč, koliko uporabnikov dolgotrajne oskrbe bomo dobili, kaj šele v katerih kategorijah storitev bodo. S tem povezano bo tudi zagotavljanje ustreznega kadra. Na podeželju bo to še precej zanimivo,« še opozori direktor Domanie.
