Kazenski postopek zoper domnevne nepravilnosti v domu za institucionalno varstvo starejših Brigita v Puconcih se je premaknil v naslednjo fazo. Soboški policisti so končali kriminalistično preiskavo in kazensko ovadbo zoper enega od varovancev doma predali tožilstvu, od koder smo zdaj dobili naslednje pojasnilo. »Tukajšnje tožilstvo je v letu 2023 prejelo kazensko ovadbo zoper osumljenega M. V., varovanca doma Brigita v Puconcih, zaradi kaznivih dejanj posilstva po prvem odstavku 170. člena kazenskega zakonika, spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena kazenskega zakonika in spolno zlorabo slabotne osebe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 172. člena kazenskega zakonika. Osumljeni je kazniva dejanja storil na škodo treh oškodovancev. Tožilstvo je v tej zadevi vložilo dne 13. 12. 2023 zahtevo za preiskavo za prej navedena kazniva dejanja na okrožno sodišče v Murski Soboti. Preiskava še ni uvedena,« je sporočil Drago Farič, vodja soboškega tožilstva. Če bo izdan sklep o uvedbi preiskave, se obramba lahko nanj pritoži. Če bo kljub temu pravnomočno uvedena, bodo sledila zaslišanja obdolženega, oškodovanih in prič. Po zaključku sodne preiskave bo spis spet romal na tožilstvo, ki bo potem odločilo, ali bo vložilo obtožnico. Na podlagi obtožnice sodišče nato začne glavni del kazenskega postopka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Zagrožene večletne zaporne kazni, ovadbo proti nosilki dejavnosti zavrgli
Prvi odstavek 170. člena kazenskega zakonika sicer govori o tem, da kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Prvi odstavek 171. člena kazenskega zakonika govori o tem, da kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v 170. členu kazenskega zakonika, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let. Po prvem 172. člena kazenskega zakonika, pa se ta, ki spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati, kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Drugi odstavek omenjenega člena pa predvideva, da kdor v okoliščinah iz prejšnjega odstavka kako drugače prizadene spolno nedotakljivost slabotne osebe, se kaznuje z zaporom do petih let.
Kot je še sporočil vodja soboškega tožilstva, so lani prav tako prejeli »kazensko ovadbo zoper osumljeno B. B., sicer vodjo doma Brigita v Puconcih, zaradi kaznivega dejanja zapustitev slabotne osebe po prvem odstavku 129. člena kazenskega zakonika«. Tožilstvo je navedeno kazensko ovadbo oškodovanke, ki je tuja državljanka, zavrglo s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe iz razloga, ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, je pojasnil Drago Farič.
Nosilka dejavnosti v domu Brigita je Brigita Beznec, samostojna podjetnica, ki v domu izvaja institucionalno varstvo starejših zunaj mreže javne službe, brez koncesije, na osnovi pridobljenega dovoljenja za delo, ki ga daje in odvzema ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Dom lahko sprejme 23 stanovalcev, med njimi so tudi taki, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego in pomoč pri ohranjanju življenjskih funkcij.
Prst uperili v eno od oskrbovank, šlo naj bi neresnice in absurdne očitke
Ko smo lani septembra v časopisu Vestnik in na spletni strani Vestnik.si razkrili domnevne nepravilnosti v domu Brigita v Puconcih, je Jernej Radež iz odvetniške pisarne Radež Varl v odgovorih na naša vprašanja zapisal, da je njegovo stranko, to je Brigito Beznec, in enega izmed oskrbovancev doma krivo ovadila nekdanja oskrbovanka. »Ta je prebivala v oskrbnem domu naše stranke od meseca aprila dalje, pri čemer pa je tekom bivanja v oskrbnem domu pogosto vznemirjala in žalila zaposlene in druge oskrbovance oskrbnega doma. Ta oskrbovanka se je v začetku meseca avgusta prostovoljno izselila iz oskrbnega doma naše stranke, je pa ostala dolžna celotno julijsko in deloma tudi avgustovsko najemnino, pri čemer smo že sprožili postopek izterjave tega denarnega zneska. Naši stranki je sicer obravnavana oskrbovanka v kazenski ovadbi neutemeljeno očitala, da je od nje zahtevala, da zapusti oskrbni dom, kar pa se, kot je potrdilo več oseb, ni nikoli zgodilo,« je ovadbi zoper Beznečevo zapisal advokat Radež.
»Enako neresnični in popolnoma absurdni so bili tudi očitki iz njene druge ovadbe, in sicer, da bi naj imel eden izmed oskrbovancev oskrbnega doma spolne odnose z dvema drugima oskrbovancema. Vse osebe, ki bi naj po navedbah prijaviteljice pri tem sodelovale, so takšen dogodek zanikale, in sicer tako naši stranki, kot tudi svojim svojcem in policiji. Glede na navedeno je torej več kot očitno, da gre za neresnične in zlonamerne izjave bivše oskrbovanke, ki pa z njimi, kot rečeno, ne bo več obremenjevala osebja oskrbnega doma in drugih oskrbovancev,« je takrat še zapisal odvetnik in dodal, da pričakuje zavrženje obeh kazenskih ovadb.
Izselitve stanovalcev socialna inšpekcija ni odredila zaradi čakalne vrste
Socialna inšpekcija inšpektorata za delo pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je medtem končala inšpekcijski postopek, v katerem je preverjala domnevne nepravilnosti v Domu Brigita Puconci
»V inšpekcijskem nadzoru so bile ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti pri organizaciji in izvajanju institucionalnega varstva, na katere je inšpektor opozoril in določil način in rok za njihovo odpravo. Dom je v roku izvršil naročila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri vodenju dokumentacije, ki ni bila v celoti pripravljena v skladu z določili pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, nepravilnost pa pri zagotavljanju ustreznih prostorskih razmer. Dom namreč zagotavlja bivanje v opremljenih, ogrevanih in vzdrževanih sobah, ki pa so praviloma večposteljne, kar je v nasprotju z določilom že omenjenega pravilnika, da se bivanje zagotavlja v eno- ali dvoposteljnih sobah,« je na naše poizvedovanje odgovorila Jerica Preskar, svetovalka za odnose z javnostmi.
Socialni inšpektor je pri presoji pomena ugotovljene nepravilnosti v Domu Brigita Puconci med drugim upošteval dejstvo, navaja Preskarjeva, da se enako nespoštovanje standarda storitve pojavlja tudi pri posameznih izvajalcih institucionalnega varstva v okviru javne mreže – javnih socialnovarstvenih zavodih in koncesionarjih –, pri odločanju o izreku morebitnih ukrepov za odpravo te nepravilnosti v domu pa je presojal med potrebo uporabnikov po bivanju v institucionalnem varstvu in zavezo po zagotavljanju predpisanega standarda.
»Če bi v Sloveniji obstajala uresničljiva možnost, da se vsi uporabniki, ki bivajo v več kot dvoposteljnih sobah, preselijo, bi inšpektor to odredil. Zaradi skoraj štiri tisoč čakajočih na mesto v institucionalnem varstvu je to neuresničljivo, zato inšpektor tovrstnega ukrepa, izselitve uporabnikov iz doma, ni odredil,« je na naša vprašanja po koncu inšpekcijskega postopka še odgovorila svetovalka za odnose z javnostmi pri inšpektoratu za delo.