Dom starejših Lendava ima nov prostor za izvajanje fizioterapije. »To je za nas zelo pomembna pridobitev,« je povedal direktor doma Franc Špilak, saj vedno več stanovalcev potrebuje pomoč pri okrevanju po raznih zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več pa se jih zanjo tudi odloča. Prav zato so že doslej tej oskrbi posvečali posebno pozornost in zaposlili dve fizioterapevtki, čeprav bi jim po normativih pripadala le ena, zdaj pa se torej veselijo še novega in sodobno opremljenega prostora, ki je poleg sobe za delovno terapijo. Nov prostor je trikrat večji kot dosedanji, skupinskih vaj pa se lahko zdaj udeleži kar petnajst stanovalcev. Za zunanje uporabnike fizioterapevtskih storitev ne izvajajo in tega ne nameravajo niti v prihodnje. »Naš namen je posvetiti se predvsem stanovalcem,« je povedal Špilak. V domu živi 179 stanovalcev, zanje pa skrbi 110 zaposlenih, od tega je deset zaposlenih prek javnih del.
Gradnja prizidka se je začela maja lani, dela pa je v dobrih osmih mesecih opravilo lendavsko gradbeno podjetje Legartis. Vrednost gradbenih del je bila 186 tisoč evrov, približno 50 tisoč evrov pa so namenili za opremo in nove aparature, skupaj torej približno 240 tisoč evrov. Novi prostor za fizioterapijo je velik 167 kvadratnih metrov, s prizidkom pa so pridobili dodatne prostore v kleti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
S tem se naložbe doma ne končujejo. V naslednjih dveh letih nameravajo preurediti še zadnjih pet sob, v katerih imajo še po štiri postelje, v dvoposteljne sobe, hkrati s tem bodo uredili prostore za potrebe gospodinjske skupnosti.
Večina stanovalcev v Domu starejših Lendava je z območja lendavske upravne enote, le dvanajst odstotkov jih prihaja od drugod, od drugod pa prejmejo tudi največ vlog za sprejem. Če ni nekih posebnih zahtev glede standarda, je posteljo pri njih mogoče dobiti v približno dveh mesecih, s tem da prednost dajejo starostnikom iz okolice. Zaradi dviga plač zaposlenih so s februarjem tudi pri njih podražili osnovno oskrbo za 1,8 odstotka in zahtevno oskrbo (oskrba štiri) za 2,5 odstotka. V to podražitev še niso zajeti drugi stroški, ki so prav tako porasli, jih pa bodo upoštevali pri naslednji podražitvi predvidoma aprila in potem zaradi novega dviga plač zaposlenih še enkrat jeseni.
Špilak priznava, da je breme stanovalcev glede plačevanja oskrbe že dolgo preveliko in se še povečuje. Dom ima za svoje delovanje tri vrste prihodkov, za zdravstvene storitve prejema denar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oskrbnino plačujejo stanovalci sami, nekaj pa zasluži s tržno dejavnostjo. Pred približno petnajstimi leti so prihodki za zdravstvene storitve v strukturi vseh prihodkov doma predstavljali približno 40 odstotkov, zdaj pa že manj kot 30 odstotkov, kar pomeni, da morajo tako kot drugod višje stroške pokrivati z višjo oskrbnino. »V Sloveniji že primanjkuje zdravstvenega in negovalnega kadra, čeprav pri nas tega za zdaj še ne čutimo, to delo pa mora biti cenjeno in tudi primerno plačano. Toda tega bremena v nedogled ne moremo prelagati na stanovalce. Ob tem pa zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi lahko rešil nekatera vprašanja glede financiranja, čakamo že zelo dolgo,« še pove Špilak.
Nekateri upokojenci in njihovi svojci se zaradi nižje cene oskrbe še vedno odločajo za domove na Hrvaškem, čeprav je res, da se nekateri že tudi vračajo. Tam namreč ne morejo uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, v primeru bolezni pa tudi težje pridejo do svojega zdravnika.
