V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih že 32 tisoč oseb, obolelih z demenco; število obolelih pa vsak dan narašča in danes je demenca največji zdravstveni, socialni in tudi finančni problem sodobne družbe. Dom starejših občanov v Gornji Radgoni ima enoto za osebe, obolele z demenco, v njej je več kot štirideset stanovalcev; odslej pa ima tudi Demenci prijazno točko. Tu najdejo pomoč ne le oboleli, ampak predvsem njihovi bližnji.
Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija je ob otvoritvi še ene Demenci prijazne točke – po njenih besedah bo po Sloveniji kmalu sto takih točk – povedala, da je bil po vsej državi velik interes za odpiranje omenjenih točk, odkar so prvo tovrstno pred dvema letoma odprli v Ljubljani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Demenci prijaznih točk je v Sloveniji največ po domovih starejših, so pa tudi na ministrstvih, v prostorih Rdečega križa in Karitasa, v knjižnicah, lekarnah in še kje. Namen Demenci prijaznih točk pa je pomagati osebam z demenco. Pravzaprav želijo pomagati predvsem tistim, ki so doma; kajti večina oseb z demenco živi doma, le en delček v domovih. Štefanija Lukič Zlobec: »Te točke pa so namenjene tudi družinskim članom oseb z demenco, da lahko pridejo sem – lahko samo na pogovor, lahko pa po kakršnekoli informacije. Življenje z osebami s to boleznijo, ki lahko traja tudi več let ali polno desetletje ali celo dve, je namreč zelo naporno in včasih veliko pomeni že pogovor.«
Drugače pa je bilo na dan, ko so v Domu starejših Gornja Radgona odprli Demenci prijazno točko, v domu zelo živahno. Dopoldan so namreč pripravili zaključek celotedenske prireditve in sicer športno-zabavnega srečanja, ki so ga poimenovali Medgeneracijski športno-zabavni maraton, bil je že enajsti po vrsti, ko so se vsak dan družili otroci iz vrtcev in šol iz občine ter stanovalci doma. V domu pa so poleg tega odprli še dve razstavi; mini razstavo ročno vezenih prtičkov Ivanke Fotivec in pa razstavo, ki je nastala v sodelovanju z vrtcem Manka Golarja, naslovili pa so jo Igrače naših babic in dedkov. Marjan Žula, direktor Doma: »V vrtcu so prišli na idejo, da bi otroci skupaj s svojimi starimi starši izdelali take igrače, ali vsaj podobne, kot so bile tiste, s katerimi so se njihovi dedki in babice igrali, ko so bili še majhni. Razstava je zelo zanimiva in pomenljiva, predvsem pa privlačna za oči.«
Več pa v tiskani izdaji Vestnika.
