Letos so že tretjič izvedli ocenjevanje fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic, ki ga organizira Geza Farkaš. Preverjanje vzorcev s strokovnim ocenjevanjem je opravila javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. Ocenili so 167 vzorcev različnih sort mešanic in fermentiranih pijač, podelili so 21 zlatih medalj in 77 srebrnih. »Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let ugotavljam, da so predvsem glede na okus fermentirane pijače v primerjavi z žlahtnimi vini manj polne,« je ob tem zapisal Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo pri KGZ. »Če primerjamo stanje fermentiranih pijač glede na barvo, je spekter barv odvisen od sorte ali kombinacije sort ter seveda tehnologije in časa trajanja maceracije. Pri ocenjevanju fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic nimamo zakonskih osnov, ki bi dovoljevale ali prepovedovale mešanje belih in rdečih sort grozdja ali kasneje fermentirane pijače, kar se kaže tudi v barvi ali odtenkih barve posamezne pijače. Vemo, da je pri žlahtnih vinih edino pri cvičku dovoljeno mešanje rdečega in belega grozdja,« je ob tem še pojasnil Novak in navedel še nekaj smernic za prihodnje delovanje. Meni, da bi morali biti pri deklariranju fermentirane pijače bolj natančni, ali gre za roze, rdečkasto ali rdečo pijačo. »To se pri oceni barve upošteva. Tudi stroka bi morala za oceno barve pripraviti bolj podrobne smernice za ocenjevalce in s tem tudi za kletarje.«
Pri vizualnem stanju bistrosti je bila po ugotovitvah Novaka večina vzorcev primerno do kristalno bistrih. »Glede vonja se je na podlagi deklariranja sorte ali kombinacije sort fermentirane pijače iskal značilen vonj dotične sorte. Ta je bil pri nekaterih vzorcih sortno izrazit ali delno odkrit ali pa ga sploh ni bilo zaznati. Zaznali smo tudi prisotnost žlahtnih arom vinskih sort, s katero so hoteli dvigniti šmarnični vonj,« je še zapisal vinski strokovnjak. Na ocenjevanju je vsako leto več vzorcev fermentiranih pijač z višjim preostankom nepovretega sladkorja (polsuho, polsladko), ne glede na barvo pijače, še ugotavlja Novak, ki ob tem opozarja: »To ni zgodovinska, tradicionalna značilnost fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic. Take pijače zahtevajo v fazi negovanja tudi večjo uporabo SO2 ter higiensko neoporečno posodo in sterilno filtracijo.« Jeseni bodo pripravili tudi izobraževanje za pridelovalce grozdja in fermentiranih pijač iz samorodnic. Med prispelimi vzorci je bilo sicer največ roze fermentiranih pijač, pri katerih je prevladovala jurka, sledile so šmarnica, rdeče zvrsti, rdečkaste zvrsti in sorta gamaj. »Zanimanje za samorodne sorte je bilo že nekoč veliko, vendar so bili časi, ko so bile te sorte zaničevane. Zdaj so spet prišli časi, ko je neškropljeno, domače in bio postalo trend v svetu … Ponosni smo, da proizvajalci prihajajo tako iz celotne Slovenije kakor tudi iz sosednjih držav,« je ob tem povedal organizator Geza Farkaš. Potem ko lani zaradi epidemije niso mogli organizirati sklepne prireditve, so letos ob Geza pubu v Beltincih izvedli Festival domačih sort s tako imenovano odprejto küjnjo, na kateri so lahko obiskovalci poskusili številne jedi, na prireditvi pa so tudi slovesno razglasili letošnje prejemnike medalj.
Letošnji nagrajenci
Med pomurskimi pridelovalci je letos največ odličij, kar tri zlate medalje, dobil Jani Erniša iz Suhega Vrha. Poleg njega so zlate medalje prejeli še Janko Munda (Mala Nedelja), Geza Farkaš (Beltinci), Jože Kociper (Odranci), Robert Vintar (Ljutomer), Izletniška kmetija Kozelinovi (Gerlinci) in Branko Mesarič (Beltinci).
