vestnik

Domačini bi sami odstranjevali ograjo na slovensko-hrvaški meji

R. Š., A. B., 25. 7. 2022
Nataša Juhnov
Tam, kjer je rezilna žica, prebežnikov v Razkrižju ni, zato ograja jezi predvsem kmete.
Aktualno

Bodeča žica na slovensko-hrvaški meji, ki je bila novembra 2015 najprej postavljena na Gibini, se poslavlja

Na mejnem prehodu Krmačina v Občini Metlika je Slovenska vojska pred dnevi začela odstranjevati žično ograjo na slovensko-hrvaški meji, ki je je po podatkih slovenske policije okoli 51 kilometrov. Rezilno žico oziroma tehnično oviro, kot jo je poimenovala vlada Mira Cerarja, so začeli postavljati leta 2015 v času migrantske krize. Sčasoma jo je začela nadomeščati panelna ograja, ta od leta 2017 stoji tudi na Gibini. Premier Robert Golob je že v predvolilnih soočenjih napovedal, da bo ograja padla, kar se je zdaj začelo uresničevati, kljub pomislekom iz opozicije. Notranja ministrica Tatjana Bobnar je dejala, da se zaveda, da bodo z odstranitvijo ograje pred državo novi varnostni izzivi, a zagotavlja, da imajo na voljo druga sredstva za zagotavljanje varnosti prebivalstva, ki jih nameravajo tudi uporabiti.

razkrižje, begunci, migranti, 2015, fotke-za-razstavo
Nataša Juhnov
Tehnične ovire

Razkriški župan Stanko Ivanušič je ob začetku odstranjevanja rezilne žice za Vestnik izjavil, da nima podatkov, kdaj bo na vrsto prišla občina, ki je 11. novembra 2015 postala prva slovenska občina s postavljeno žico. Spomnil se je, da je bil dan prej postavljen pred dejstvo, in tako je na martinovo, namesto da bi nazdravljal z rujno kapljico z občinsko vinsko kraljico, že od zgodnjega jutra miril tamkajšnje ljudi in prosil, naj odstopijo parcele za bodečo ograjo. »Tisti torek so z več ministrstev, policije in civilne zaščite prišli okoli 14. ure na občino. Tukaj bo ograda, so predstavili. Prosili so me, naj to prenesem občanom,« dogodkov pred sedmimi leti ni pozabil Ivanušič.



V pol leta 152 nezakonitih prehodov 

Med begunsko krizo so prvi begunci stopili na pomurska tla v noči na 19. september 2015, 198 so jih takrat nastanili v hali radgonskega sejmišča, kjer je bil vse do srede januarja 2016 nastanitveni center za migrante. V Gornji Radgoni je v begunskem valu čez mejo odšlo 50 tisoč tujcev, državo Slovenijo pa jih je prečkalo pol milijona. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so na območju Policijske uprave Murska Sobota našteli 152 nezakonitih prehodov meje, lani v enakem obdobju 154. 

Gibina, migranti, mejni prehod, žična ograja
Nataša Juhnov
Panelna ograja z bodečo žico v dolžini 1,3 kilometra še stoji v razkriški občini. Foto Nataša Juhnov


Ivanušič je še dejal, da je vladi pisal v imenu domačinov in tamkajšnjih kmetov, ki so predlagali, da bi brezplačno sami odstranili 1,3 kilometra panelne ograje v občini v zameno, da bi ograjo in stebre lahko obdržali za lastne potrebe. »Dobil sem odgovor, da bo umik panelne ograje izvedel izvajalec, ki bo izbran prek javnega razpisa oziroma naročila. Očitno bo spet nekdo dobro zaslužil, medtem ko so naši kmetje zaradi izpada pridelka in oteženega kmetovanja zaradi žice od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto,« je bil oster župan. Nabava in postavitev žične in panelne ograje je državo stala več kot 23 milijonov evrov, za vzdrževanje je bilo porabljenih še okoli 3,6 milijona evrov.

Odstranitvi rezilne žice – odstranili je bodo predvidoma 200 metrov na dan, kar pomeni, da bo za odstranitev celotne potrebnih približno 150 dni – bo sledil postopen umik panelne ograje. Te je po podatkih policije približno 143 kilometrov, o njenem odstranjevanju se bodo v prihodnje na notranjem ministrstvu pogovarjali z lokalnimi skupnostmi ob meji. »Upam, da bo tokrat stekla boljša komunikacija kot ob postavitvi, čeprav se bojim, ker tako kažejo naše izkušnje, da ne bo tako,« je še rekel Stanko Ivanušič. 

žica begunci razkrižje
Kaj zdaj berejo drugi