Podatke o škodi po obilnih padavinah konec tedna in ponedeljkovem neurju s točo v Občini Moravske Toplice še zbirajo, župan Alojz Glavač pa ocenjuje, da je nastalo za najmanj 50 tisoč evrov škode na poljskih in gozdnih poteh. Občinsko komunalno podjetje Čista narava je na poškodovanih poteh, ki jih je v občini 200 kilometrov in so večinoma makadamske, že zagotovilo prevoznost, zdaj sledi sanacija okoli 50 kilometrov skoraj povsem uničenih poti. »Vse kaže, da bomo morali v proračunu zagotoviti dodatna sredstva za vzdrževanje občinske infrastrukture, ki je poškodovana zaradi vremenskih nevšečnosti. Razmišljamo še, da bi podjetje Čista narava imelo na voljo posebna sredstva za ta namen,« je povedal Glavač.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Neurje je največ škode povzročilo v Prosenjakovcih in Tešanovcih. V noči na nedeljo je padlo vsaj 35 litrov dežja na kvadratni meter, zaradi česar je poplavljal Ratkovski potok. Zalilo je več objektov in celo most čez potok. »Potok upravlja Direkcija za vode, dejstvo pa je, da brežina ni očiščena. Obenem se z dvignjenih zalednih površin iz Ratkovec v smeri Prosenjakovec v potok steče vsa odpadna oziroma meteorna voda. Težava je še, da so kmetovalci vse več travniških površin, ki so služile za razlivanje vode ob poplavah, obdelali v kmetijska zemljišča. Zato bo treba najti rešitev, ki bo trajna,« meni župan.
Z neurji nove kritične točke
Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode, je na očitke, da je Ratkovski potok pomanjkljivo vzdrževan, odgovoril, da vodotoke v porečju Mure upravljajo na osnovi finančnih možnosti. Letos je na voljo 800 tisoč evrov, kar po Kustečevih besedah ob vedno bolj negotovih vremenskih razmerah ni dovolj. »Ob vzdrževanju porečja Mure se nam ob skoraj vsakem neurju pojavijo nove kritične točke. Nedavno se je to zgodilo v primeru Hrašenskega potoka, tudi petkovo deževje je pustilo posledice na Sotinskem bregu.«
Vodja sektorja je sobotno in nedeljsko dogajanje primerjal z deževjem 13. avgusta 2014, ko je v Genterovcih odneslo most čez Bukovniški potok. »Letos padavine niso tako ekstremne, niti ni podtalnica tako visoka, kot je bila pred šestimi leti. Se pa najbrž vsi spomnite, kaj je sledilo septembra, ko je v nekaj dneh padla tretjina letnega povprečja dežja v Pomurju.« Vodna ujma je takrat zajela skoraj vse občine razen štirih na skrajnem zahodu Goričkega, v intervencijah reševanja ljudi in premoženja je sodelovalo 8000 ljudi. A vsega ne moremo pripisati vremenu in obilnim nalivom, je podčrtal Kustec. »Ljudje imajo običajno kratek spomin, iz preteklosti se redko kaj naučijo. Zato pa še vedno urbanizirajo zemljišča, ki so bila prej poplavna območja, povrhu tam zidajo objekte s kletnimi prostori.« Poplavam se ne bo mogoče izogniti, je še poudaril sogovornik, zato moramo najti ustrezne rešitve, kako zmanjšati škodo ob poplavah.
Tešanovci so se v soboto zvečer prav tako znašli v primežu padavinskih voda. Ocena je, da je v izjemno kratkem času padlo okoli 50 litrov dežja na kvadratni meter. »Zahodnemu delu naselja ob padavinah grozi meteorna voda, ki priteče z bližnjih obdelovalnih površin, saj so te ob intenzivnem kmetovanju dobesedno ob vasi. Tudi tukaj moramo razmišljati o neki trajni rešitvi, recimo o betonskih jarkih za odvajanje te vode. Bojim pa se, da hitre rešitve ne bo, saj je lastnik obdelovalnih parcel Sklad kmetijskih zemljišč, torej država,« ni prav nič optimističen moravskotopliški župan Alojz Glavač.
Protitočno letalo le do 19. ure
V ponedeljek je Občino Moravske Toplice prizadelo že tretje neurje to poletje. Ponekod je padala toča debela kot jajce. Na območju občine med Zgornjimi Moravci in Selom je škoda na poljščinah in trajnih nasadih tudi 80-odstotna. Kot je pojasnil Darko Kralj, vodje protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, je protitočno letalo v ponedeljek v Pomurje poletelo ob 16. uri. Točonosne oblake so posipavali s srebrovim jodidom, ki preprečuje nastanek večje in uničujoče toče, vse do 18.45, ko je letalo pristalo na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru. »Naše delovanje omejuje obratovalni čas letališča, saj letališče obratuje le do 19. ure. Seveda se zavedamo, da popolne obrambe pred točo ni, a bi skupaj z mrežami in zavarovanji lahko pripomogli k boljši zaščiti premoženja ljudi na tistem območju,« je prepričan vodja protitočne obrambe. Župan Anton Glavač, ki podpira tovrstno obrambo, se prav tako zaveda, da popolne obrambe ni. »Ponedeljkove nevihtne celice so bile res ekstremne, in kolikor sem sam videl na radarski sliki padavin, so se nenehno obnavljale. Letalo je naredilo, kar je lahko.« Občina Moravske Toplice je za obrambo pred točo letos namenila osem tisoč evrov.