Z dokončanjem pomurske avtoceste so si tako najbolj oddahnili ljudje ob glavni cesti Gornja Radgona-Dolga vas, saj je država po tej cesti več kot desetletje dovolila promet težkih tovornjakov in vlačilcev, tudi do pet tisoč vozil na dan, ki so se zdaj torej preselili na avtocesto.Tudi statistični podatki Policijske uprave Murska Sobota kažejo, - leta 2007 je v prometu življenje izgubilo 28 ljudi, letos pa do zdaj trije -, da se je precej izboljšala prometna varnost v Pomurju, saj se je predvsem težki tovorni promet z lokalnih in državnih cest povsem umaknil na avtocesto A5.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Mostovi še niso črne točke
Z najsodobnejšo prometnico je bil oktobra 2003 dograjen še zelo sodoben avtocestni most čez reko Muro. Most med Krogom v Prekmurju in Vučjo vasjo v Prlekiji je z 833 metri najdaljši v Sloveniji. Leta 2002 pa je bil obnovljen most čez reko in njenih pet rokavov v Petanjcih. Tretji in četrti most čez največji pomurski vodotok sta med Dokležovjem in Veržejem ter v Srednji Bistrici in na Razkrižju, ki prav tako ne pomenita morebitne črne točke v prometu.
Če se ne gradijo ceste, se na novo ne gradijo niti spremljajoči premostitveni objekti
Ob tipični vnemi, fotografiranju politikov in gospodarstvenikov na razbeljenem asfaltu med gradnjo sodobne prometnice A5, pa so se na stranskem tiru znašle lokalne ali krajevne ceste, je prepričan Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa. V 27 pomurskih občinah novogradenj na lokalnih prometnicah in prav tako državnih ali regionalnih cestah v zadnjem desetletju praktično skoraj ni, obstoječe ceste pa so bile grajene v obdobjih, ko je bila struktura prometa, udeležencev in vozil popolnoma drugačna, kot je danes. "Če se ne gradijo ceste, se na novo ne gradijo niti spremljajoči premostitveni objekti," pravi Škrilec.
Dotrajane ceste so skrite pasti
Dušan Pohovnikar, učitelj varne vožnje, je pritrdil Škrilčevim besedam: "Novogradenj skoraj ni, obstoječe ceste pa so bile grajene v obdobjih, ko je bila struktura prometa, udeležencev in vozil popolnoma drugačna, kot je danes. Ceste so se gradile v drugih dimenzijah. Govorim o širini vozišča, ki današnjim razmeram pravzaprav več ne ustreza. Najbolj ilustrativen je podatek, da so se širine vozil v zadnjih dvajsetih letih povečale za vsaj dvajset centimetrov, kar pomeni, da je srečevanje, vključevanje in prehitevanje na ozkih cestah postalo nevarno."
V tej luči bi se torej lahko kot ozka grla pojavili mostovi še posebno na regionalni oziroma državni cesti R2-440 med Petanjci, Gederovci, Cankovo in Kuzmo, ki se je v zadnjih štirih letih znašla v primežu prometa težkih tovornjakov.
Pasti seveda skriva tudi dotrajana prometna lokalna infrastruktura. "Zgodba zase je vzdrževanje lokalnih cest, ki obnov in kvalitetnih popravil niso redno deležne. Nekvalitetno saniranje poškodb in pomanjkljiva opremljenost prispevajo k temu, da je vožnja po njih nevarna za vse udeležence. Na takšnih cestah prekomerno obrabljamo vse sklope na vozilih, ki so bistvenega pomena za varno vožnjo. Občinske ceste uničujejo tudi težki tovornjaki, ki se na njih pojavljajo zaradi izogibanja cestninskih cest," je še pojasnil učitelj varne vožnje.
