Gozdarstvo Gornja Radgona je tretje leto zapored v sodelovanju s Pomurskim sejmom organiziralo dražbo vrednejšega lesa listavcev in iglavcev. Lastniki gozdov so lahko hlodovino na sejmišče v Gornjo Radgono dovažali med 6. in 28. januarjem, nato je med 3. in 14. februarjem potekala dražba, isti dan je potekalo javno odpiranje prejetih ponudb.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Borba za RIS Dvorec Rakičan se zapleta
Letošnji stroški javnega zavoda v stečaju višji od tega, kar je občina pripravljena dati. Dogovora o prekinitvi pogodbe o upravljanju še ni na vidiku.
Skupno je letos nekaj manj kot 150 lastnikov gozdov na dražbo pripeljalo 1020 hlodov oziroma 962,97 kubičnih metrov lesa, kar je nekoliko manj kot lani. "Predlani je pri nas pustošila ujma, zato je bila lanskoletna količina lesa na dražbi toliko večja," je povedal Stanislav Rojko, direktor Gozdarstva Gornja Radgona.
Med zbrano hlodovino je bilo največ listavcev, med iglavci je bilo nekaj hlodov smreke, ki pa ni bila prodana. Največ je bilo prodanih hlodov hrasta, kar 776 kubičnih metrov, skupna povprečna prodajna cena posameznega kosa pa je bila 571 evrov, kar je več kot lani. Glede na volumen je bil najdražje prodan hrast graden dolžine 3,80 metra in debeline 81 centimetrov, ta je za en kubični meter dosegel ceno 1901 evro. Glede na skupno ceno je bil najdražje prodan hlod hrasta doba dolžine 5,80 metra in debeline 85 centimetrov, prodan je bil za 5596,29 evra oziroma za 1701 evro za kubični meter.
Kot je povedal Rojko, je bil ves les, pripeljan v Gornjo Radgono, posekan v obmurskem in obdravskem prostoru, vsak hlod pa je moral legalnega izvora, kar pomeni, da je moral biti s strani javne gozdarske službe označen za posek.
Kupci lesa prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Nemčije, Italije in celo Portugalske, po besedah Rojka pa je več kot polovica lesa prodana v Slovenijo. Najdražje prodan les bo sicer namenjen za furnirje, preostalo bo šlo za žagarski del.