Radenska občina je po tem, ko je občinski svet sprejel sklep, da soglaša s prodajo 50-odstotnega poslovnega deleža občine v družbi Dosor, objavila javno dražbo. Ta je napovedana za 27. maj, izklicna cena za prodajano premoženje pa znaša 1,2 milijona evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Usodna napaka odločila zelo slabo tekmo: Nafta - Bravo 0 : 1
V 15. krogu prve lige sta se v Lendavi pomerila Nafta in Bravo. Lendavčanom bi bila v krčevitem boju za ohranitev vsaj devetega mesta nujno potrebna kakršnakoli točka, zanjo pa bi se bilo treba na dvoboju s čvrstimi Ljubljančani krvavo potruditi. Toda od varovancev Jozsefa Bozsika ni bilo videti ničesar od tega. Bolj zadovoljen je bil na koncu Bravo, čeprav bi skoraj prejel kazen za anemično igro v drugem polčasu. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Razpis skupaj s predlogom pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža torej ne prinaša novih ali doslej nepoznanih dejstev, prav tako je bilo že prej znano, da mora občina po družbeniški pogodbi svoj delež še pred izvedbo javne dražbe, kakor tudi po njej, najprej ponuditi v odkup preostalemu družbeniku v družbi Dosor, to pa je finančna družba Heta Asset Resolution.
Občina je torej z objavo javne dražbe zadostila formalnostim glede transparentnosti postopka prodaje finančnega oziroma stvarnega premoženja lokalne skupnosti, hkrati pa je to tudi način, da preveri vlagateljsko »razpoloženje« na trgu, kar je pomembno za nadaljnje pogovore med deležniki. Ob tem si je vrata za dogovor pustila odprta tako z navedbami pogojev v razpisu, da ni dolžna skleniti pogodbe z dražiteljem, ki bo ponudil najugodnejšo ceno, da dražba ni uspešna v primeru, ko izklicna cena ni dosežena, kakor tudi s tem, da se postopek prodaje po razpisu lahko s soglasjem župana ustavi brez obrazložitve ali odškodninske odgovornosti občine.
Kdo so torej drugi akterji v zgodbi? Kot smo že večkrat poročali, svoj delež v Dosorju prodaja tudi preostali družbenik, torej Heta, ki je hkrati Dosorjev največji upnik (terjatve so lani znašale več od ocenjene vrednosti Dosorja), kar pomeni, da se s prodajo poplačuje tudi terjatve finančne družbe. In zaradi dveh vlog ter načina razbremenitve premoženja, ki se prodaja, ima Heta tudi glavno besedo v zgodbi. Heta je že lani pripeljala potencialnega kupca, pogovori o nakupu pa so stekli s Senecuro, največjim zasebnim upraviteljem domov za starejše v Avstriji, in je del mednarodne mreže domov za starejše francoskega koncerna Orpea. (Ta bo v Sloveniji gradil mrežo manjših domov za starejše.) Ko je že kazalo, da bo občina po odločitvi na občinskem svetu svoj poslovni delež v Dosorju prodala za 800 tisoč evrov, se je zalomilo. Menda v odnosu med drugima deležnikoma, s tem, da tudi občina premoženja ne bi mogla prodati na hitro in brez javnega postopka.
Čeprav napovedana dražba občine sama po sebi ne prinaša nekih novih dejstev, se pod to zunanjostjo gotovo odvija nemirno dogajanje. Vrtiljak prodaje podjetja Dosorja, ki upravlja z domom starejših v Radencih, se je torej spet zavrtel. A tokrat z drugačnim izhodiščem za morebitne vlagatelje oz. kupce kot lani. Družba Dosor je namreč imela lani prvič priznano koncesijo za 170 od skupaj 178 stanovalcev, kar pomeni, da je prejemala sredstva javne zdravstvene blagajne za plačilo storitev zdravstvene nege. S tem pa je odpravljen eden od ključnih dejavnikov tveganja za stabilno in dolgoročno poslovanje podjetja. Prav tako je družba Dosor lani prvič poslovno leto končala s pomembnim presežkom, in sicer v višini 161 tisoč evrov.
