Pixabay

Barvna paleta jeseni je posledica kemičnih procesov, ki se odvijajo v drevesu, ko se letni čas spremeni iz poletja v zimo. "Med rastno dobo so bili listi kot tovarne, kjer se proizvaja večina snovi, potrebnih za rast drevesa. Zeleni listi vsebujejo klorofil, ki daje listu zeleno barvo. Iz sončne svetlobe absorbira energijo, ki se uporablja za pretvorbo ogljikovega dioksida in vode v ogljikove hidrate, kot so sladkorji in škrob. V listih pa so prisotna še druga barvila, na primer karoteni in ksantofilni, a jih večino leta prikriva velika količina zelenega klorofila," so zapisali pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Kot nadaljujejo, se jeseni zaradi sprememb dolžine dnevne svetlobe in sprememb temperature klorofil razgradi, izgine zelena, vidne pa postanejo rumena in oranžna barva.

Pixabay

Ostale barve pa so posledica drugih kemičnih sprememb, recimo razvoja rdečih antocianinskih pigmentov. Se pa barve listov razlikujejo med posameznimi drevesi. Kot še pojasnjuje ARSO, podatki dolgoletnih fenoloških opazovanj kažejo, da se drevesa jesensko obarvajo kasneje kot pred petdesetimi leti. Kot primer navajajo rumenenje bukve v Ljubljani, ki v povprečju nastopi od sedem do osem dni kasneje kot v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Znano pa je tudi, da sveža jutra in prijetno topli popoldnevi pospešijo proces barvanja.