Že zgodaj davi sta v središču ukrajinske prestolnice odjeknili glasni eksploziji, oglasile so se sirene. Po navedbah ukrajinske vojske je ruska stran z raketami obstreljevala civilna območja, mestne oblasti so pozvale prebivalce, naj se zatečejo v zaklonišča. Mnogi so se zatekli na postaje podzemne železnice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Ukrajinska vojska je sporočila, da se ruske enote ukrajinski prestolnici približujejo tudi s severovzhodne in vzhodne strani. Pojavile so bojazni, da bi lahko Kijev padel že drugi dan ruskega napada na Ukrajino. Po navedbah virov v ameriškem obrambnem ministrstvu se ruska vojska, ki ima "popolno zračno premoč" v Ukrajini bliža Kijevu z namenom, da strmoglavi ukrajinsko in ustoliči marionetno vlado.
Ruske sile so zjutraj napadle tudi obmejne enote v Zaporožju, kjer naj bi umrlo več ljudi. Sicer naj bi prvi dan napada po navedbah ukrajinskih oblasti umrlo 137 ukrajinskih državljanov, tako vojakov kot civilistov. Domove je na podlagi prvih ocen Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) zapustilo 100.000 ljudi, več tisoč pa jih je zapustilo državo. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je zato že pozval ukrajinske sosednje države, naj ohranijo svoje meje odprte za tiste, ki iščejo varnost.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek zvečer podpisal odlok, s katerim je ukazal splošno mobilizacijo. Ukrep predvideva vpoklic vojaških obveznikov in rezervistov. Danes je v izjavi, ki jo je objavil njegov tiskovni urad, pozval vse Evropejce z bojnimi izkušnjami, naj z orožjem pridejo v Ukrajino in branijo državo pred vdorom ruskih sil.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je državljane pozvalo, naj jih obveščajo o premikih enot, izdelujejo molotovke in nevtralizirajo sovražnika.
Zelenski, ki ostaja v Kijevu, je danes znova pozval mednarodno skupnost, naj pomaga Ukrajini. "Branimo svojo svobodo in ozemlje, vendar potrebujemo učinkovito pomoč mednarodne skupnosti," je tvitnil. EU je pozval, naj uvede še strožje sankcije proti Rusiji.
Voditelji EU so se v četrtek na izrednem vrhu dogovorili o obsežnem svežnju gospodarskih sankcij, ki naj bi imele po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen "obsežne in hude posledice" za Rusijo.
Zajemajo ruski finančni, energetski in prometni sektor, blago z dvojno rabo ter izvoz in financiranje izvoza. Omejitev glede vizumske politike pa pomeni, da ruski diplomati in poslovneži ne bodo več imeli priviligiranega dostopa do EU.
Se pa evropski voditelji zaenkrat niso odločili za izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift.
Voditelji so se preko video povezave pogovarjali z ukrajinskim predsednikom. "Dal nam je odkrito sporočilo v zelo težkih in bolečih okoliščinah, ki se jih vsi zavedamo," je pogovor opisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa se je v četrtek kot prvi zahodni voditelj po začetku invazije po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po pogovoru, ki ga je opisal kot "odprtega, neposrednega in kratkega" je dejal, da je "ob obsojanju, hkrati pa sankcioniranju" še vedno koristno pustiti odprto možnost za dialog.
Sankcije proti Rusiji je v četrtek uvedla tudi Velika Britanija, med drugim pa vključujejo prepoved uporabe britanskega zračnega prostora za letala ruske letalske družbe Aeroflot. Rusija je kot povračilni ukrep danes zaprla svoj zračni prostor za britanska letala, kar velja tudi za prelete Rusije.
Medtem se je proti sankcijam danes znova izrekla Kitajska. "Ponovno poudarjam, da sankcije nikoli niso bile učinkovit način reševanja težav," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.
Varnostni svet ZN bo drevi glasoval o resoluciji, ki obsoja ruski napad na Ukrajino, a bo Rusija kot stalna članica po pričakovanjih izkoristila svojo pravico do veta. Je pa pomembno vprašanje, kaj bo storila Kitajska. Če se bo glasovanja o resoluciji vzdržala, bi bila to pomembna kritika Rusije, s katero je Peking sicer v ZN stalni zaveznik.
Sicer pa je tudi v Rusiji slišati nekatere kritike na račun ravnanja predsednika Putina. Novinar Dmitrij Muratov, lanski Nobelov nagrajenec za mir, je dejal, da Putin je državi prizadejal nepopravljivo škodo in ji ukradel prihodnost. Časnik Nova Gazeta, katere urednik je, je danes izšel z naslovom v ruščini in ukrajinščini.
V Rusiji so v četrtek v več mestih kljub prepovedi oblasti potekali protesti proti vojni v Ukrajini. Po podatkih aktivistov je policija na njih pridržala več kot 1700 ljudi. Protesti v podporo Ukrajini in proti vojni pa so potekali tudi v več mestih v Evropi in po svetu, med drugim v Berlinu.
Potem ko je tečaj rublja po ruskem napadu na Ukrajino padel na rekordno nizko raven, moskovska borza pa je uvodoma izgubila 14 odstotkov, je ruska centralna banka napovedala posredovanje. Z ukrepi naj bi v luči sankcij zahodnih držav zagotovili dodatno likvidnost bančnega sektorja v Rusiji.