Tožilci so se sicer že v preteklih mesecih pridružili zahtevam sodnikov v zvezi z uresničitvijo odločbe ustavnega sodišča, ki je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, državnemu zboru pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. Po Valenčičevih pojasnilih se namreč plača državnega tožilca določa enako kot plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, zato se argumenti iz omenjene ustavne odločbe na področju ureditve sodniških plač v celoti nanašajo tudi na državne tožilce.
Ker ustavna odločba ni bila uresničena, so se tožilci 4. januarja pridružili enournemu protestu sodnikov, zdaj pa so za 31. januar s sklepom tudi napovedali stavko. Stavka bo potekala na delovnih mestih stavkajočih v delovnem času državnih tožilcev. Šlo bo za organizirano prekinitev dela državnih tožilcev, pri čemer pa bodo upoštevali zakonske omejitve.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Kot so zapisali v sklepu o začetku stavke, bodo državni tožilci v času stavke opravljali državno tožilsko službo skladno z morebitnimi navodili generalnega državnega tožilca in v obsegu, ki zagotavlja nemoteno delovanje državnega tožilstva v zadevah, ki so po naravi stvari prednostne, nujne, hitre, vezane na zakonske ali drugačne roke oziroma na delo drugih organov, in druge naloge, s katerimi se preprečuje nastanek škode za postopke, v katerih deluje ali sodeluje državno tožilstvo.
Prav tako bodo zagotovili dežurno službo za sodelovanje državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi v predkazenskem postopku, za zagotovitev udeležbe pri nujnih procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega ali kazenskega postopka ter za druga nujna dejanja v predkazenskem postopku.
Sklep o stavki in izjavo o delovnem procesu v času stavke so poslali vladi, ministrstvoma za pravosodje in za javno upravo, generalni državni tožilki in Državnotožilskemu svetu ter vodjem vrhovnega, specializiranega in vseh okrožnih državnih tožilstev. Kot so zapisali v sklepu, zahtevajo zagotovitev ustavno varovane materialne neodvisnosti državnih tožilcev na način, kot to izhaja iz odločbe ustavnega sodišča za sodnike, s plačami katerih so plače državnih tožilcev izenačene. Zahtevajo pa tudi 100-odstotno plačilo stavke.
Stavkajoči se bodo ob 11. uri zbrali v sejnih sobah v prostorih državnih tožilstev, v katerih so zaposleni, in bodo do 14. ure razpravljali o načinu doseganja stavkovnih ciljev, o možnostih, ki so na voljo državnim tožilcem za dosego stavkovnih ciljev, o vplivu in posledicah neizpolnitve stavkovnih zahtev, o načinu obveščanja javnosti in mednarodnih organizacij o neizpolnitvi stavkovnih zahtev, o vplivu neizpolnitve stavkovnih ciljev na položaj državnih tožilcev in podobno. V preostalem delovnem času bodo državni tožilci opravljali naloge v takšnem obsegu, da bodo omogočili izvajanje minimalnega delovnega procesa.
Državnim tožilcem, ki ne bodo sodelovali v stavki, ne bodo preprečevali izvrševanja njihovih nalog. Valenčič je ob tem navedel, da bo stavkala velika večina tožilcev. Pod sklep o začetku stavke jih je podpisanih več kot 170. Stavko bo vodil stavkovni odbor, vodja tega odbora je okrožna državna tožilka Barbara Prevolšek Rajić iz Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu.
Kot so zapisali v sklepu, bodo po potrebi stavkali tudi po 31. januarju, bodo pa to dinamiko določili glede na potek pogajanj z vlado o razrešitvi stavkovnih zahtev. V tem primeru bodo sprejeli nov sklep o stavki. Po Valenčičevih besedah pred stavkovnim dnevom pričakujejo, da jih bo vladna stran povabila na pogajanja in da bodo na tem srečanju tudi dosegli dogovor, da 31. januarja ne bodo stavkali.
"Pričakujemo, da se bo vlada ustrezno odzvala. Rok za uresničitev ustavne odločbe je potekel. Po 16 letih je dovolj čakanja na odpravo plačnih nesorazmerij in mislim, da je skrajni rok, da dosežemo dogovor," je poudaril Valenčič. Po njegovih besedah pričakujejo tudi, da bo vlada sedla za mizo tudi s sodniki in tudi z njimi dosegla dogovor.