V letu po visokem jubileju, petstoletnici od začetka reformacije, se Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji sprašuje o pomenu in perspektivah Cerkve ter svoji vlogi v družbi. Na Küzmičeve dneve v Puconce so zato letos povabili dr. Jonatana Vinklerja, izjemnega poznavalca jezika in zgodovine 16. stoletja ter dobrega poznavalca Svetega pisma, intelektualca in protestanta, da bi s svojim predavanjem pozval k razpravi o tem, kakšna je prihodnost evangeličanske cerkve pri nas.
Uvodoma se je ozrl na minulo leto, ko je bilo pri nas in v tujini kar nekaj prelomnih dogodkov, od ekumenske božje službe, številnih razstav, avtobus, ki je povezal kraje s protestantsko tradicijo, simpoziji, glasbenih in drugih dogodkov. »Evangeličanski cerkvi je uspelo naredili velik korak naprej, kar mali preboj, tako da je širša javnost dobila širši vpogled v enega od najmočnejših tokov in gibanj zgodovine, vprašanje pa je, kako zdaj naprej,« je povedal.
Jasnega odgovora ne pozna, pravi Vinker, meni pa, da ima Cerkev in z njo celotna evropska družba danes veliko vprašanj in izzivov, s katerimi se bo morala spoprijeti, v tehten razmislek o tem, kako, pa bo morala vključiti zgodovinsko zavest in zgodovinski spomin, upoštevati mentalitete v Evropi, saj se z dolgotrajnimi in zakoreninjenimi miselnimi vzorci in miti ni prav niti dobro in niti smiselno bojevati. Družbi, v kateri živimo, naj pomaga tako, da se vključi z zdravorazumsko, mirno, utemeljeno, strpno, a dobro argumentirano besedo, spremembe, ki se bodo morale zgoditi, pa naj ne povzročajo velikih družbenih zlomov, izrazitih prelomov in naj so brez strahu, da bi se evropske civilizacije in kulture sesule.
O Trubarju bo letos dokončana knjižna zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja, je pa podana pobuda, da bi prvih pet knjig iz te zbirke bilo objavljenih tudi na spletu, da bodo dostopne širši javnosti. Predlagal je, da se o Primožu Trubarju napiše novo biografijo, saj se danes o njem in o njegovem času ve več, kot se je vedelo. Z upoštevanjem razvijajočega se zgodovinopisja pa bo potrebno na novo popisati tudi zgodovino Evangeličanske cerkve na Slovenskem. V zadnjih letih so postala dela in dokumenti iz 16. in 17. stoletja digitalizirana in dostopna na spletu, kar širi vedenje o tistem času in pomembnih osebnostih ter lajša raziskovanje.
Govoril je tudi o pomenu in skrbi za ohranjanje evangeličanske identitete, kar je pomembno za pogled za naprej. Bistvo Evangeličanske cerkve ni le v častni dediščini in tradiciji, ampak mora biti Cerkev živa in sodobna cerkev, tista, ki naj ljudem pomaga živeti. Cerkev se mora ukvarjati tudi z mladimi, predvsem pa se obnavljati iz generacije v generacijo.
Da bi Cerkev postala trdnejša v vsakodnevnem življenju, pa se morajo posamezniki v gmajni bolj povezovati, bolj poznati in stopiti skupaj. »Tako lahko postane cerkev bolj celovit družbeni prostor, ki ni le verski prostor. Taka cerkev pa je tudi celovit odgovor sedanji kapitalistični potrošniški družbi. Cerkev naj da tiste vsebine, ki omogočajo ljudem v današnjem času živeti drugače. Vinkler pravi, da živimo v družbi, ki strukturirano ruši medčloveške odnose in vezi, da bi bili posamezniki šibkejši. Ljudje, ki so povezani drug z drugim in si izmenjujejo informacije, pa so skupaj lahko pametnejši in močnejši.
»Treba je stakniti glave in vzpostaviti družbo izmenjave informacij, znanj, ponekod v tujini že imajo tako imenovane Think Tanke, kjer svoje mnenje povedo poslovneži, ekonomisti, sociologi, študentje, cerkve, družba, intelektualci in različni drugi strokovnjaki ter s svojim znanjem in razmišljanjem pomagajo družbi. Tu so odprta tudi vrata za Cerkev, meni Vinkler: »Cerkev je poklicana, da se opredeli do perečih vprašanj. In tudi Evangeličanska cerkev mora povedati svoje mnenje, da posreduje dobro argumentirano besedo razuma in upanja.« Ampak Cerkvi ni treba biti moderna ustanova, Cerkev je božja ustanova, še pove.
Častni škof Geza Erniša pa je še dodal, da Cerkev v sodobni družbi ni in ne sme biti nekaj abstraktnega, Cerkev je živ organizem, ki se naj drži izvornega besedila in je zvesta svojemu poslanstvu. »Problem moderne družbe zame pa je, da se vrednote preveč zrelativizirajo, če želimo kot civilizacija preživeti, pa moramo vrednote redefinirati, pomembno vprašanje pa je tudi, kaj lahko vsak naredi. Kot Cerkev se zavedamo, da moramo v pravem trenutku povedati pravo besedo in se pri tem ne vmešavati v politiko.«
Vinkler je še povedal, da so ključni problemi sodobne družbe, ki jih je izpostavil (ekonomski problemi, skrb za planet, problemi, s katerimi se sooča slovenska družba, kot so migracije in revščina), ter vloga Cerkve iztočnice za nadaljnji razmislek in da bo temu sledila širša debata. Küzmičeve dneve so organizirali Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Občina Puconci in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar.
A. Nana Rituper Rodež
Uvodoma se je ozrl na minulo leto, ko je bilo pri nas in v tujini kar nekaj prelomnih dogodkov, od ekumenske božje službe, številnih razstav, avtobus, ki je povezal kraje s protestantsko tradicijo, simpoziji, glasbenih in drugih dogodkov. »Evangeličanski cerkvi je uspelo naredili velik korak naprej, kar mali preboj, tako da je širša javnost dobila širši vpogled v enega od najmočnejših tokov in gibanj zgodovine, vprašanje pa je, kako zdaj naprej,« je povedal.
Jasnega odgovora ne pozna, pravi Vinker, meni pa, da ima Cerkev in z njo celotna evropska družba danes veliko vprašanj in izzivov, s katerimi se bo morala spoprijeti, v tehten razmislek o tem, kako, pa bo morala vključiti zgodovinsko zavest in zgodovinski spomin, upoštevati mentalitete v Evropi, saj se z dolgotrajnimi in zakoreninjenimi miselnimi vzorci in miti ni prav niti dobro in niti smiselno bojevati. Družbi, v kateri živimo, naj pomaga tako, da se vključi z zdravorazumsko, mirno, utemeljeno, strpno, a dobro argumentirano besedo, spremembe, ki se bodo morale zgoditi, pa naj ne povzročajo velikih družbenih zlomov, izrazitih prelomov in naj so brez strahu, da bi se evropske civilizacije in kulture sesule.
Izjemna tradicija ni dovolj za sodobno cerkev
Za Evangeličansko cerkev velja, da gre za izjemno tradicijo in da je v času številnih in raznolikih identitet in vsaj navidezno neskončnih možnosti potrebno vztrajati na evangeličanski identiteti. Ta je tudi kulturotvorna v slovenski družbi, toda to ni dovolj, ker zgolj tradicija ne ustvarja pogojev za prihodnost. Evangeličanska cerkev je tudi ena od dveh zgodovinskih cerkva na Slovenskem. Številni odlični ljudje so bili v Sloveniji, samo en človek v zgodovini, tako Vinkler, pa je nenadomestljiv, in to je duhovnik in prvi evangeličanski škof Primož Trubar. »Brez njega danes ne bi Slovenci imeli takega knjižnega jezika, morda ne bi bili narod in morda ne bi imeli samostojne države.« Žal se, doda, o Trubarju govori predvsem kot o književniku, premalo pa se poudarja, da je bil tudi zelo veren človek in duhovnik, ki se je pisanja lotil z željo, da bi vernikom prinesel božjo besedo v razumljivem jeziku.O Trubarju bo letos dokončana knjižna zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja, je pa podana pobuda, da bi prvih pet knjig iz te zbirke bilo objavljenih tudi na spletu, da bodo dostopne širši javnosti. Predlagal je, da se o Primožu Trubarju napiše novo biografijo, saj se danes o njem in o njegovem času ve več, kot se je vedelo. Z upoštevanjem razvijajočega se zgodovinopisja pa bo potrebno na novo popisati tudi zgodovino Evangeličanske cerkve na Slovenskem. V zadnjih letih so postala dela in dokumenti iz 16. in 17. stoletja digitalizirana in dostopna na spletu, kar širi vedenje o tistem času in pomembnih osebnostih ter lajša raziskovanje.
Govoril je tudi o pomenu in skrbi za ohranjanje evangeličanske identitete, kar je pomembno za pogled za naprej. Bistvo Evangeličanske cerkve ni le v častni dediščini in tradiciji, ampak mora biti Cerkev živa in sodobna cerkev, tista, ki naj ljudem pomaga živeti. Cerkev se mora ukvarjati tudi z mladimi, predvsem pa se obnavljati iz generacije v generacijo.
Da bi Cerkev postala trdnejša v vsakodnevnem življenju, pa se morajo posamezniki v gmajni bolj povezovati, bolj poznati in stopiti skupaj. »Tako lahko postane cerkev bolj celovit družbeni prostor, ki ni le verski prostor. Taka cerkev pa je tudi celovit odgovor sedanji kapitalistični potrošniški družbi. Cerkev naj da tiste vsebine, ki omogočajo ljudem v današnjem času živeti drugače. Vinkler pravi, da živimo v družbi, ki strukturirano ruši medčloveške odnose in vezi, da bi bili posamezniki šibkejši. Ljudje, ki so povezani drug z drugim in si izmenjujejo informacije, pa so skupaj lahko pametnejši in močnejši.
Treba bo stakniti glave
Dotaknil se je tudi vprašanja odzivanja Evangeličanske cerkve na aktualna družbena vprašanja. Ob tem meni, da si je evropska kultura od razsvetljenstva naprej prizadevala, da se cerkveni ali verski moment nadomesti s sekularnim. Vernost pa postaja sinonim za konservativnost. Hkrati je akademija s svojimi intelektualci postala zbor modrecev, ki se naj oglaša ob ključnih problemih družbe. A se ti v Evropi zadnjih 40 let ob prelomnih dogodkih in najbolj perečih vprašanjih družbe sploh niso oglašali.»Treba je stakniti glave in vzpostaviti družbo izmenjave informacij, znanj, ponekod v tujini že imajo tako imenovane Think Tanke, kjer svoje mnenje povedo poslovneži, ekonomisti, sociologi, študentje, cerkve, družba, intelektualci in različni drugi strokovnjaki ter s svojim znanjem in razmišljanjem pomagajo družbi. Tu so odprta tudi vrata za Cerkev, meni Vinkler: »Cerkev je poklicana, da se opredeli do perečih vprašanj. In tudi Evangeličanska cerkev mora povedati svoje mnenje, da posreduje dobro argumentirano besedo razuma in upanja.« Ampak Cerkvi ni treba biti moderna ustanova, Cerkev je božja ustanova, še pove.
Častni škof Geza Erniša pa je še dodal, da Cerkev v sodobni družbi ni in ne sme biti nekaj abstraktnega, Cerkev je živ organizem, ki se naj drži izvornega besedila in je zvesta svojemu poslanstvu. »Problem moderne družbe zame pa je, da se vrednote preveč zrelativizirajo, če želimo kot civilizacija preživeti, pa moramo vrednote redefinirati, pomembno vprašanje pa je tudi, kaj lahko vsak naredi. Kot Cerkev se zavedamo, da moramo v pravem trenutku povedati pravo besedo in se pri tem ne vmešavati v politiko.«
Vinkler je še povedal, da so ključni problemi sodobne družbe, ki jih je izpostavil (ekonomski problemi, skrb za planet, problemi, s katerimi se sooča slovenska družba, kot so migracije in revščina), ter vloga Cerkve iztočnice za nadaljnji razmislek in da bo temu sledila širša debata. Küzmičeve dneve so organizirali Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Občina Puconci in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar.
A. Nana Rituper Rodež
