Drago Belec je takrat začel pridelovati sadike za republiške poskusne postaje, ki so preizkušale različne sorte poljščin in vrtnin, njihovo delovanje pa je koordinirala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. »Vsako leto smo preizkusili več kot 100 različnih vrst hibridov,« se Belec spominja zgodbe, ki se je leta 2000, tako kot marsikatera druga, končala zaradi pomanjkanja denarja.
Takrat so se začeli preusmerjati v pridelavo sadik za vrtičkarstvo, večji del sadik, ki jih ponujajo, je namenjen ljubiteljskim vrtičkarjem, okoli deset odstotkov pridelave pa tvorijo sadike za profesionalno pridelavo. Med sadikami za ljubiteljske vrtičkarje in tistimi za profesionalce je razlika v sortimentu, saj želijo imeti profesionalci točno določene vrste hibridov. Prav tako je razlika v embalaži, profesionalne so namreč zapakirane v stiropor zaradi lažjega prevoza in manipulacije na polju. Skupno pridelajo letno okoli 15 milijonov sadik, ki jih prodajajo v več kot 200 trgovinah v Sloveniji. Z njihovimi sadikami je zasajenih 400 hektarjev površin po vsej državi. Trenutno izvajajo večjo kampanjo na Hrvaškem, kjer za potrebe promocije sodelujejo s predstavnikom tamkajšnje estrade Davorjem Radolfijem. Obrat Cornusa v Logarovcih se razteza na dveh hektarjih, razmišljajo pa že tudi o širitvi in ureditvi novega dovoza za transportna vozila. S širitvijo bi pridelovalne površine povečali na tri hektarje. V podjetju je stalno zaposlenih 15 ljudi, med sezono pa zaposlujejo 30 ljudi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Največ dela je v času med sezonama
Sadike pridelujejo v plastenjakih, ti so prekriti z dvojno folijo, med katerima je zrak, ki deluje kot izolator. »Toplotni koeficient imajo bistveno boljši od steklenih rastlinjakov, tudi trendi v Sloveniji gredo v smeri postavitve tovrstnih objektov,« pravi Belec. Plastenjake ogrevajo z utekočinjenim naftnim plinom. »Na žalost je to trenutno najdražji energent, investicija za prehod na ogrevanje z lesno biomaso bi nas stala milijon evrov, kar nam trenutno ne ustreza, tudi investicija v geotermalno vrtino bi stala od enega do dveh milijonov evrov,« pojasnjuje Belec, ki dodaja, da bi vsekakor razmislil o gradnji geotermalne vrtine, če bi bila za to na voljo ustrezna subvencija države. Kot še pove, gre za posel, v katerem ni bilo možno ustvariti velike akumulacije kapitala. »Prodal sem vinograd, hišo v Ljutomeru in gospodarsko poslopje v Logarovcih, da sem dobil sredstva za vlaganje v pridelavo.« Največ pridelajo sadik različnih vrst solate. »Po teh je tudi največ povpraševanja, saj so na trgu od februarja do konca oktobra.« Sicer pridelujejo sadike številnih rastlin, od paradižnika, kumar, bučk, jajčevca, paprike, čebule, česna do lubenic, melon in različnih začimb. Sezona se običajno začne januarja, konča pa konec oktobra, ko se začnejo remonti in delanje načrtov za prihodnje leto, prav tako je takrat treba skleniti dogovore s kupci za prihodnje leto. »Ravno v času med dvema sezonama je največ dela, saj resni pridelovalci in organizatorji proizvodnje vse to naredijo že novembra, ne pa februarja ali marca pet pred dvanajsto.«
Iz slovenskih sadik nihče ni naredil zgodbe
»To je ena velika žalost,« pravi Belec, ko ga vprašamo o sadikah avtohtonih slovenskih sort. Sami uporabljajo semena, ki prihajajo iz različnih krajev, od Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Francije do Nove Zelandije, Turčije in Izraela. »V 90 odstotkih uporabljamo isto seme kot profesionalci, pri čemer gre za dražje in bistveno boljše seme. Iz domačih semen žal ni nihče v Sloveniji znal narediti uspešne poslovne zgodbe.« Belec je prav tako razočaran, da domače zadruge raje kupujejo sadike od tujih ponudnikov kot od domačinov. »To je možno samo v Sloveniji, če zadruge nimajo te zavesti, kdo jo bo potem še imel?«
Zaradi epidemije večje povpraševanje po razkužilu
V podjetju izdelujejo tudi razkužilno sredstvo biocid, ki ga uporabljajo tudi kot dodatek pri zalivanju rastlin. »Vodo dovajamo v posodo, v kateri je nasičena raztopina kuhinjske soli, nato dobimo s pomočjo elektrolize dve komponenti – poleg biocida še detergent – alkalno raztopino za umivanje … Tako po zalivanju rastlin ostane kalij, ki ga rastline uporabijo kot gnojilo,« razlaga Belec. Ta izdelek se uporablja za številne namene, od čiščenja vinskih sodov do razkuževanja objektov v kmetijstvu. Na dan lahko proizvedejo do 1000 litrov tega razkužila, po katerem je v zadnjem času iz znanih razlogov večje povpraševanje.
