Država mladim kmetom zagotovi 45 tisoč evrov

Maribor je gostil mednarodno ministrsko konferenco o pomenu mladih kmetov za prihodnost kmetijstva. Poleg odhajajočega kmetijskega ministra Dejana Židana so se je udeležili makedonski in kosovski kmetijski minister pa tudi predstavniki še sedmih ministrstev ter diplomati štirih držav, seveda pa tudi 48 mladih kmetov iz 16 evropskih držav. Odhajajoči minister Židan je poudaril, da je prihodnost celotnega kmetijstva odvisna od položaja mladih v panogi in da je pomladitev kmetijstva ključna. "Mladim je treba zagotoviti dobre pogoje v kmetijstvu, in to ne le takšne za preživetje. Vse to lahko dosežemo tudi z ustrezno skupno evropsko kmetijsko politiko. Prav tako moramo zagotoviti, da se bo s kmetijstvom ukvarjalo še več mladih žensk, in posebej, da jih bo več upravljalo kmetije, saj je trenutno ta delež le petinski, čeprav je v kmetijstvu dejavnih več kot dvakrat večji odstotek žensk," je poudaril Dejan Židan.

Mladim država že izdatno pomaga

Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva je dejala, da ni le dovolj načelna odločitev politike, da podpira mlade v kmetijstvu, ampak je treba mladim čim bolj konkretno pomagati na področju davkov, sociale pa tudi pri digitalizaciji poslovanja. "Država mladim kmetom, ki prevzamejo kmetijo, zagotovi 45 tisoč evrov, pogoj pa je, da ostanejo vsaj tri leta gospodarji na kmetiji in da izpolnijo poslovni načrt, ki so ga predložili ob izpolnitvi vloge za ta sredstva," je razložila Strniša ter omenila, da si je tudi nastajajoča vlada na področju kmetijstva zadala velike cilje na področju vzpostavljanja opuščenih kmetij in pri zniževanju administrativno-birokratskih ovir s pavšalizacij ter pri tem, da se kmetije in gozdovi izvzamejo iz bodoče obdavčitve nepremičnin, prav tako pa ozavešča kmetice, da bolje poskrbijo za svoj socialni položaj, saj zdaj nekatere kljub pretežnemu delu na kmetijah ostajajo brez vsakih pravic recimo ob upokojitvi.

Belgijec Jannes Maes, ki predseduje Evropskemu svetu mladih kmetov (CEJA), je povedal, da so tokrat tudi v Sloveniji obiskali mladega prevzemnika kmetije in ob tem ugotovili, da mladi v kmetijstvu gredo hitreje naprej s potrebnimi inovacijami. Ob tem se je Maes zahvalil Sloveniji za vse, kar je storila na področju ohranjanja čebel, in da smo dobili svetovni dan čebel, ki ga od letos zaznamujemo 20. maja. "Si pa mladi želijo, da bi lažje prihajali do ustreznih zemljišč in bančnih kreditov ter da bi bil njihov zaslužek na kmetiji dostojen," je povzel predsednik CEJA. Po aktualnih podatkih Eurostata le 5,6 odstotka vseh evropskih kmetij vodijo mlajši od 35 let, obenem pa je kar 31 odstotkov vseh kmetov starejših od 65 let, četudi so mlajši kmetje v povprečju višje izobraženi, bolj inovativni, motivirani in podjetniško naravnani, seveda tudi bolje obvladajo digitalni svet. Vse omenjeno tudi slabo vpliva na poseljenost podeželja, predvsem mladi raje iščejo priložnosti v mestih ali celo v tujini.

Tudi v Makedoniji mladi zapuščajo podeželje

Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra, ki se prične danes v Gornji Radgoni, bo država partnerica Makedonija. Njihov kmetijski minister Ljupčo Nikolovski je v Mariboru dejal, da si želi, da bi se več mladih v njihovi državi ukvarjalo s kmetijstvom, za kar namenjajo tudi določene finančne vzpodbude, omogočajo ugodnejše bančno financiranje. A Nikolovski pravi, da se, tako kot celotni jugovzhodni Evropi, pozna, da so razmere na področju kmetijstva težke, posebno ker se mladi izseljujejo s podeželja. Makedonski čebelar, 24-letni Zoran Marinković iz kraja Kavadarci, pa je dejal, da imajo 500 čebeljih družin ter da se s čebelarstvom ukvarja že več generacij v družini. V Makedoniji je 90 tisoč čebeljih družin, lahko pa bi jih imeli desetkrat toliko. Družina Marinković prodaja med v Makedoniji, izvaža pa tudi v Katar, na Kosovo in v Nemčijo, medtem ko za slovenski trg še iščejo distributerja. Marinkovićev prvi vtis ob obisku Slovenije je, da je to urejena država, in želi si, da bi ji po organiziranosti kmetijstva čim prej sledila tudi Makedonija.

Ključno je zaupanje staršev
Rok Damijan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), sicer ne kmetuje, je pa aktiven zagovornik mladih v kmetijstvu. "Ključno je zaupanje staršev, da mladim prepustijo v upravljanje kmetije, saj ko so ti stari 50 let, je prepozno. Zadnje čase sicer opažamo, da velikokrat stari starši prepuščajo kmetije vnukom, s čimer je ena generacija kar izpuščena. Se pa bojimo, da bo šele nova kriza znova prinesla več zanimanja za kmetovanje med mladimi, a brez teh evropsko in slovensko kmetijstvo pač nimata prihodnosti," ugotavlja Damijan.