V javni obravnavi je novela zakona o financiranju občin, ki prinaša kar nekaj pomembnih novosti. Ena največjih sprememb, ki jo v občinah zelo podpirajo, je dvig meje možnega zadolževanja z 10 na 15 odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna v letu pred zadolževanjem. Občine se v zadnjih letih spopadajo z izrazitim dvigom stroškov in pomanjkanjem prihodkov, zato so vse pogosteje prisiljene najemati kredite.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
To ne nazadnje potrjujejo tudi podatki o zadolženosti. Skupni dolg pomurskih občin se je od leta 2022 do 2023 povečal za okoli 15 odstotkov, z dobrih 52 milijonov evrov na skoraj 59,6 milijona evrov. Če podrobneje pogledamo podatke, je do povečanja zadolženosti prišlo v le devetih od 27 pomurskih občin, a to povečanje je bilo v večini izrazito. Občina Črenšovci je denimo skupni dolg v vsega enem letu povečala za skoraj šestkrat, predvsem zaradi gradnje vrtca v Srednji Bistrici. Do več kot dvakratnega povečanja skupne zadolženosti je prišlo še v občinah Moravske Toplice, Križevci, Rogašovci in Turnišče. Vse so ujetnice prenesenih obveznosti oziroma starih, neplačanih računov. »Zadolženost občin je v primerjavi z zadolženostjo države vseeno nizka, prav tako gre v naših primerih za dobro naložen denar, saj se zadolžujemo za izvedbo projektov,« pravi Damjan Anželj, župan soboške občine, kjer se je zadolženost v enem letu zvišala za slabih 23 odstotkov, kar v absolutnem znesku pomeni, da je skupni dolg narasel za več kot 2,2 milijona evrov na skoraj 13 milijonov evrov.
Zakaj je dolg v Rogašovcih tako narasel?
Velik del zadolževanja pri številnih občinah je zapadel na dokončanje nadgradnje vodovodnega sistema B, kjer izstopa predvsem rogašovska občina, ki je bila nosilna občina projekta. Kot taka je morala namreč plačati obveznosti izvajalcem za vse občine skupaj, nato pa izstavljati zahtevke za evropsko in državno sofinanciranje projekta. Ravno tako je s strani ostalih občin naknadno dobivala nakazila njihovega deleža. Na videz astronomsko zvišanje dolga v tej gorički občini je tako posledica likvidnostnega zadolževanja, pri čemer so obresti zapadle na vse občine v sistemu B.
Kaznovani zaradi dobrega dela
Vse predlagane spremembe niso sprejete z odobravanjem. Poleg določitve zgornje meje sofinanciranja delovanja skupnih občinskih uprav so največji kamen spotike predvidene spremembe pri financiranju občin z romskimi skupnostmi. Takšnih občin je v državi 25, od tega jih je 12 v Prekmurju. Neposredno plasiranje denarja občinam z Romi v skupni višini 3,5 odstotka primerne porabe je uvedel zakon, ki ga je leta 2020 sprejela vlada Janeza Janše. Hitro zatem so se v zakulisju začele biti težke bitke zaradi neustreznih kriterijev, ki so bili v škodo prekmurskih občin glede razdelitve teh sredstev.
Bitko smo v Prekmurju dobili, saj so prekmurske občine na podlagi salomonske rešitve zaradi indeksa razvojne ogroženosti upravičene do enkrat več tovrstnega denarja, a očitno ne za dolgo. To določilo se namreč črta, po novem bo razdelitev denarja temeljila na številu prebivalcev, površini, razvitosti, številu evidentiranih romskih naselij in oceni števila prebivalcev v evidentiranih romskih naseljih posamezne občine. Podrobnosti bo vlada določila z uredbo. Letos je med občine z Romi razdeljenih 8,6 milijona evrov dodatnega denarja, od tega gre prekmurskim občinam 3,2 milijona evrov. »Pogovarjamo se brez številk. V preteklosti je bil to zelo nesorazmerno razdeljen denar, zato je prišlo do kompromisne rešitve, ki pa se zdaj izničuje. Moje stališče je, da se mora najti formula, ki bo današnja razmerja ohranila,« meni soboški župan, ki lahko letos računa na več kot 825 tisoč evrov denarja za uresničevanje pravic pripadnikov romske skupnosti. Več prejme le novomeška občina. Pred podvojitvijo sredstev prekmurskim občinam je denimo Občina Ivančna Gorica, ki ima okoli 30 romskih prebivalcev, prejela okoli 400 tisoč evrov tovrstnega denarja, murskosoboški občini z več kot 1000 Romi pa je pripadlo le 365 tisočakov. »Res je, da imajo druge občine nekatere izzive pri reševanju romske problematike, ki jih mi nimamo, a tudi mi smo te izzive morali odpraviti, zato bi bilo nepošteno, da bi bili zaradi dobrega dela na tem področju finančno kaznovani,« je prepričan Anželj, ki se sprašuje, zakaj bi država spreminjala nekaj, kar doslej ni bilo deležno pripomb.
Ne delijo občanov
Nekdanji puconski podžupan Jože Ficko, ki je bil v glavni vlogi pri zagotovitvi dodatnih sredstev za prekmurske občine, je presenečen, da država spreminja sistem, ki je šele začel dobro delovati, a meni, da zadeva ni problematična, če bodo sredstva ostala na enaki ravni. »Pozorni morajo biti predvsem pomurski poslanci, da se spet ne zgodi podobno in bodo prekmurske občine potegnile kratko,« opozarja Ficko. Do zasuka prihaja tudi pri namenu porabe tovrstnih sredstev. Če so bila ta doslej nenamenska in so jih občine lahko porabile po svoji volji, predlog zakona določa, da bodo morale o njihovi porabi poročati uradu za narodnosti, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Rok Petje. »S tem nimamo težav, saj imamo tudi sprejeto strategijo razvoja romske skupnosti,« zatrjuje soboški župan.
Tudi puconski župan Uroš Kamenšek se ne boji te novosti, a dodaja, da gre za novo nepotrebno birokracijo, saj bo treba posebej ovrednotiti vse, kar občina namenja romskim prebivalcem. Tu seveda lahko pride tudi do zlorab in manipulacij. »Mi ne delimo naših občanov na Rome in na preostale,« poudari Kamenšek. Ne glede na vir financiranja občinskih storitev in infrastrukture je to dostopno vsem občanom. Spomniti še velja, da so januarja občine z evidentiranimi romskimi naselji samoiniciativno podpisale sporazum, s katerim so se zavezale k namenski porabi tovrstnih sredstev.
Bodo reševali astronomski gornjepetrovski dolg?
Novela zakona prinaša tudi zanimivo možnost zadolževanja z izdajo občinskih obveznic, kar pa roko na srce za pomurske občine ni tako privlačna možnost, saj je bolj pisana na kožo večjim, bogatejšim in kadrovsko močnejšim občinam. Prinaša pa zakon novost, ki se bo neposredno dotaknila notorično najbolj zadolžene občine v državi, Občine Gornji Petrovci. V primeru trajnejše nelikvidnosti ali prezadolženosti bo namreč finančno ministrstvo pozvalo župana k pripravi sanacijskega načrta. Če ta v določenem roku ni izdelan in sprejet v občinskem svetu, bo finančni minister imenoval sanacijski odbor, ki ga pripravi namesto občine, ta pa ga mora sprejeti v 30 dneh. To pomeni, da bo država lahko neposredno vstopila v reševanje gornjepetrovske občine.
Skupni dolg te goričke občine se je sicer od leta 2022 do lani zmanjšal za dobrih 273 tisoč evrov, a še vedno znaša več kot 5,2 milijona evrov, pri čemer skupni dolg na prebivalca znaša 2630 evrov. Občina Gornja Petrovci je sanacijski program že izdelala daljnega leta 2009, ko je njen dolg znašal manj kot štiri milijone evrov. Na podlagi takratnega programa naj bi občina vse dolgove poplačala do leta 2026, kar je seveda glede na današnje stanje težko uresničljivo in bi terjalo pospešeno prodajo občinskega premoženja, intenzivne dogovore o odlogu plačil in nižanju obresti iz posojil ter seveda odobritev posojila iz enotnega zakladniškega računa države za poplačilo dolgov. Morda pa je ravno sanacijski odbor, ki ga predvideva novela zakona, recept, da se gornjepetrovska občina otrese prekletstva prezadolženosti.