Državni svet se je danes sestal na izredni seji, ki je imela zgolj eno točko, in sicer predlog odložilnega veta na novelo zakona o finančni upravi, kar je predlagala interesna skupina lokalnih interesov. Del nje je tudi prekmurska državna svetnica Jasmina Opec Vöroš, ki se kljub špekuliranju in ugibanjem minuli ponedeljek ni podala v borbo za predsedniško mesto v državnem svetu, katero je nato v četrtem poskusu pripadlo Marku Lotriču. Opec Vöroševe na današnji seji sicer ni bilo, a to ni vplivalo na rezultat glasovanja, saj je predlog odložilnega veta podprlo 28 državnih svetnikov, le dva sta bila proti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Zakon, ki je izoliral Svobodo
To pomeni, da bo moral državni zbor sporni zakon, ki med drugim uvaja tajno sledenje blaga s strani finančnih inšpektorjev ob sumu hujših davčnih kršitev in to brez sodne odredbe zgolj na predlog predstojnika, ponovno obravnati in ga sprejeti z absolutno večino glasov, torej 46 glasovi. To pa bi znalo biti težavno, saj so ga sprva sprejeli zgolj z glasovi poslancev vladajoče Svobode, koalicijski SD in Levica pa sta se pri glasovanju vzdržali ravno zaradi domnevnega nezakonitega in neustavnega sledenja državljanom, ki je sprožilo vsesplošno nasprotovanje, tako politično kot strokovno.
Kot nam je dejal poslanec SD Damijan Zrim, zakon še naprej v takšni obliki ne bo dobil njegovega glasu, enotnega mnenja pa naj bi bila tudi poslanska skupina SD. Podobno naj bi bilo tudi pri Levici. V Svobodi jim tako za podporo zakonu preostane le, da podprejo enega iz amandmajev iz opozicije, saj so denimo v NSi predlagali, da bi uveljavitev polemičnega določila prestavili na 1. januar 2024, do takrat pa naj bi se pripravilo ustrezne spremembe.