Kmalu bo v državnem zboru znova na sporedu obravnava ene izmed odmevnih problematik, ki se neposredno tičejo Pomurja. Po tem, ko je lani novembra opoziciji v petem poskusu le uspelo zbrati dovolj glasov, da njihov predlog novele zakona o rudarstvu, ki v celoti prepoveduje hidravlično lomljenje (fracking) v Sloveniji, nadaljuje zakonodajno pot, so ga v prvih dneh leta 2022 podprli tudi v državnem svetu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Zdravje pretehta
Kot je navedla pristojna komisija v svojem mnenju, fracking povzroča znanstveno dokazano škodljivo onesnaženje življenjskega okolja za lokalno prebivalstvo in lahko povzroči nepopravljice posledice za zdravje in življenje ljudje, prepoved pa je tudi v luči mednarodnih okoljskih zavez glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Kljub dejstvu, da lahko koncesionar Geonergo, ki ima sklenjen dogovor z britanskim podjetjem Ascent Resources za izkoriščanje zemeljskega plina v Petišovcih, ob sprejemu navedenega zakona zahteva odškodnino zaradi predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja, pa državni svetniki menijo, da finančne posledice za državni proračun ne smejo pretehtati skrbi za zdravje ljudi, dobro stanje okolja in neokrnjene narave.
Kot vemo, vlada opozicijski predlog ne podpira in se pri tem sklicuje ravno na tovrstne finančne posledice, zato je pripravila tudi svoj predlog zakona, ki predvideva prepoved "le" obsežnega hidravličnega lomljenja po vzoru drugih evropskih držav.Tudi strokovnjaki z Geološkega zavoda Slovenije so sicer v svoji analizi navedli, da pri hidravličnem lomljenju manjšega obsega ni pričakovati škodljivih vplivov na okolje, kar pričajo tudi izkušnje iz preteklosti.
PREBERITE ŠE: (FRACKING) Vsi bi ga prepovedali, a nekateri le delno
Podaljšanje koncesije povečuje nevarnost
"Glede na to, da je vladni predlog zakona, ki predvideva prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja, v medresorskem usklajevanju in je zato negotovo, kdaj bo dejansko predložen v zakonodajni postopek, komisija ocenjuje, da je smiselno sprejeti poslanski zakon in z amandmaji odpraviti njegove pomanjkljivosti," so še navedli v komisiji državnega sveta in ob tem tudi poudaril na pomen sprejema zakona zaradi napovedana podaljšanja koncesije družbi Geonergo na podlagi interventnega zakona do novembra 2023, kar " le povečuje potencialne možnosti koncesionarja in prek njega družbe Ascent Reosurces, da pridobi pravnomočno okoljevarstveno soglasje za pridobivanje ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem.
Državnozborski odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo predlog zakona obravnaval v sredo, 12. januarja, za pričakovati pa je, da bo koalicija skušala z amandmaji "popraviti" opozicijski predlog zakona. V odboru, katerega član je tudi Dejan Židan, imajo sicer podporniki opozicijskega zakona devet članov, deset pa jih prihaja iz vrst SDS, SMC, NSi in DeSUS.