V skladu z novelama se bo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti. Spremembe je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem (SAB), ki je v razpravi spomnil, da delodajalci, samostojni podjetniki, obrtniki, kmetje in samozaposleni v kulturi že vrsto let pozivajo k spremembi veljavne zakonodaje. Z njihovo uveljavitvijo se bo po njegovih besedah zmanjšalo prekarno delo, izboljšal položaj samozaposlenih, finančno razbremenilo gospodarstvo in pozitivno vplivalo na njegovo konkurenčnost. Bandelli je priznal, da se bodo izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izplačilo bolniških nadomestil povečali, a, kot je dodal, bodo lahko dolgoročne finančne posledice novele zakona celo manjše. Izboljšano zdravstveno stanje samozaposlenih lahko na dolgi rok pomeni manjšo obremenitev zdravstvene blagajne, je pojasnil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Vlada je v mnenju glede predlaganih rešitev zapisala, da jih ne podpira, toda po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča jim s strokovnega vidika ni mogoče nasprotovati. "Z vidika delavca ne prinaša bistvenih sprememb," je dejal. Obseg pravice delavca do nadomestila plače se namreč v primeru upravičene odsotnosti z dela ne spreminja.
Noveli zakonov so s 45 glasovi za poleg poslancev SAB podprli še v SDS, NSi, Konkretno in NP. Jožef Lenart (SDS) je menil, da bodo z njuno uveljavitvijo odpravljeni vzroki za mnoge težave slovenskih obrtnikov in podjetnikov, prav tako bo motivacija delodajalcev za sklepanje rednih zaposlitev večja. Delodajalci bodo vsekakor pridobili, za delavce pa ne bo bistvenih sprememb, pa je dejal Jani Ivanuša (SNS). Poslanci SNS so se glasovanja sicer vzdržali. Tadeja Šuštar Zalar iz NSi, ki je podoben predlog v preteklih letih že večkrat vložila v zakonodajni postopek, je dejala, da bodo s sprejetjem novele zakona stopili naproti slovenskim obrtnikom, samostojnim podjetnikom in kmetom ter jim omogočili, da bo tudi zanje zdravje na prvem mestu in bodo lahko v času bolniške odsotnosti z dela okrevali, ne pa delali samo zato, da bodo ob koncu meseca lahko plačali prispevke.
Proti so glasovali v poslanskih skupinah LMŠ, SD, DeSUS in Levica. Opozarjali so, da se bo zaradi večjih obveznosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zmanjšal obseg javnih zdravstvenih storitev. "Predlog bi podprli, če bi bila predvidena dodatna sredstva tistemu, ki bo zaradi tega bolj obremenjen," je dejal Jani Möderndorfer (LMŠ), medtem ko je Miha Kordiš (Levica) opozoril, da gre za skoraj 100 milijonov evrov težko luknjo za zdravstveno blagajno.