V okviru vladnega obiska regije se je v Posavju mudil tudi Srečko Đurov, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek. Ta se je srečal s tamkajšnjimi župani, ki jim je predstavil skupno povabilo za Dogovore za razvoj regij za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah v okviru ciljev evropske kohezijske politike, ki ga je ministrstvo objavilo konec meseca marca. Kot je poudaril, je posebnost tokratnega poziva, da je skupen za vse cilje oziroma področja, ta novost pa bo po besedah Đurova omogočila, da se sredstva glede na kakovost in izvedljivost projektov prerazporejajo med regijami po posameznih področjih, kar prinaša večjo finančno samostojnost regij in lahko predstavlja že tudi model za regionalizacijo v širšem pomenu. Slednje ministrstvo v skladu z vizijo Jevška zasleduje tudi v načrtovanih spremembah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki naj bi ga vlada sprejela še letos in posredovano v zakonodajno proceduro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Regijska pobuda o obmejnih problemskih območjih ostaja neuresničena
Lanskega decembra je svet pomurske razvojne regije (svet regije), ko ga je vodil Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo dal pobudo, da se opravi revizija meril za določitev obmejnih problemskih območij in se vanjo vključi vse pomurske občine.
Program težak 178,4 milijona evrov
Đurov je ob vladnem obisku spregovoril tudi o izzivih majhnih in obmejnih občin ter ob tem napovedal, da je ministrstvo pristopilo k pripravi sprememb Programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja (OPO) v obdobju 2022 - 2025 z namenom, da se približa željam občin. Gre za obsežen program, ki ga je sprejela še prejšnja Janševa vlada, v njem pa je predvidenih 178,4 milijona evrov sredstev za obmejna problemska območja (OPO). V programu bodo, kot so sporočili z ministrstva, ostali ukrepi, spodbujanja začetnih investicij; subvencije za zagon podjetij; projektno sofinanciranje vključevanja diplomantov v delo na razvojnih projektih podjetij; izgradnja in širitev poslovnih con in inkubatorjev (poudarek na inkubatorjih); promocija obmejnih problemskih območij. Cilji programa OPO so izboljšanje kakovosti bivanja, prometne dostopnosti, dostopnosti do storitev, gospodarskega stanja, ohranjanja poselitve in revitalizacije območji OPO.
"Z vključevanjem novih ukrepov v program naslavljamo izzive, s katerimi se soočajo občine pri sofinanciranju javne infrastrukture. V program načrtujemo vključiti ukrepe revitalizacije objektov javne infrastrukture; ukrepe izgradnje javne turistične infrastrukture ter ukrepe spodbujanja razvoja zasebnih turističnih nastanitev višje dodane vrednosti. Verjamem, da je to zelo pomembna novica za vseh 85 občin, ki sodijo v OPO," je dejal Đurov.
Zakaj je to pomembno tudi za Pomurje? Med obmejna problemska območja namreč sodi tudi večina pomurskih občin, in sicer občine Apače, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Lendava, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina in Velika Polana, pri čemer velja spomniti, da še zmeraj ostaja neuresničena regijska pobuda, da bi nabor občin razširili, saj zaradi zakonskih meril nekoliko nepravično odpadejo številne občine, ki bi si status obmejnega problemskega območja zagotovo zaslužile. Takšna je denimo občina Razkrižje, katere župan Stanko Ivanušič je eden od najglasnejših pobudnikov sprememb. Da bi do sprememb lahko prišlo, pa je potrebno ravno redefinirati merila v okviru zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, za katerega ravno Jevšek obljublja velikanske spremembe.