Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU po avgustovskih poplavah oddalo 22. oktobra, je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar Srečko Đurov. Kmalu za tem je Evropska komisija vlogo ocenila za ustrezno, na podlagi tega pa je Slovenija prejela prvih 100 milijonov evrov predplačila, ki je že bil nakazan upravičencem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Jevšek razkril vrtoglavo oceno škode po poplavah, ta bo znašala skoraj 10 milijard evrov
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je predstavil oceno neposredne škode in posledic po avgustovskih poplavah, s katero se je seznanila vlada na današnji seji.
Ne 400, skupno celo 428 milijonov evrov
Kot je dodal Đurov, je nato stekel postopek nadaljnje preveritve vloge, pri čemer je Evropska komisija njihovo ministrstvo zaprosila za dodana pojasnila. Ministrstvo je po njegovih besedah danes prejelo informacijo, da se je Evropska komisija Svetu EU in Evropskemu parlamentu odločila predlagati izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov pomoči.
"To pomeni, da bo Slovenija upravičena do višjega zneska, kot je bil obljubljen ob obisku predsednice Evropske komisije avgusta lani," je izpostavil Đurov. Sam znesek oziroma dokončno odločitev pričakujejo najpozneje do jesenskih mesecev.
Dodatna pojasnila nič neobičajnega
Časnik Dnevnik je sicer danes poročal, da je Evropska komisija podala vrsto pripomb na prošnjo Slovenije za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada. Med drugim je opozorila na nezadostne podatke o obsegu poplav in uporabo nezanesljive metodologije. Številni so namigovali, da naj bi Bruselj podvomil v oceno škode, ki naj bi znašala 9,9 milijard evrov.
"Glede na izplačan znesek, ki ga bo ga Slovenija prejela, je bila očitno naša vloga dovolj dobro utemeljena. Gre za obsežen in zapleten postopek in običajno je, da ko gre za take zadeve, Evropska komisija zahteva dodatna pojasnila," je poudaril in dodal, da so na dodatna vprašanja izčrpno in ustrezno odgovorili, na podlagi tega pa je Evropska komisija tudi zaključila postopek.
Poročilo Evropske komisije o evalvaciji delovanja evropskega solidarnostnega sklada v obdobju 2002-2016, ki je bilo objavljeno leta 2018, ravno tako vključuje analizo postopka dodelitve pomoči, pri čemer navaja, da je Evropska komisija za 9 od 16 vlog za izplačilo iz solidarnostnega sklada po njegovi reformi zahtevala dodatna pojasnila. To potrjuje, da situacija s tokratno slovensko vlogo pravzaprav dejansko ni nič posebnega in še ni razlog za skrb.
Đurov se je odzval tudi na navedbe, da je Evropska komisija opozorila na "nezanesljivo" metodologijo pri popisu škode. "Uporabili smo metodologijo, ki je svetovno priznana in so jo uporabljale tudi druge države," je izpostavil Đurov.
"Vsa pojasnila so bila podana ustrezno," je poudarila tudi generalna direktorica direktorata za regionalni razvoj Aša Rogelj. Po njenih besedah Slovenija ni popravljala vloge, so pa s pojasnili Evropski komisiji omogočili, da oceni, ali je bila vloga v zadostni meri utemeljena.
"Komisija bo z odločitvijo oziroma s predlogom, ki ga bo podala Evropskemu parlamentu in Svetu EU, potrdila, da smo metodologijo in vse zahtevane informacije ustrezno predstavili v samem postopku," je sklenila.
Tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je ob robu nedavnega intervjuja za naš medij poudaril, da je Slovenija uspela dobiti najvišji avans, ki je bil kadarkoli izplačan, in v maksimalni višini po evropski uredbi. Ravno tako je napovedal, da si jeseni obetamo še 300 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada.