Pevke, ki jih vodi Rebeka Bukovec, so se predstavile s prekmurskimi ljudskimi pesmimi, ki so jih najraje prepevale na vajah in ob druženju ter na različnih prireditvah. Ob obletnici je izšla pesmarica z naslovom Naša zapuščina. Izdali so jo tako ob obletnici pevk, kakor tudi 50-letnici Kulturnega društva Fran Saleški Finžgar Žižki. Njihovo dosedanje delovanje je na prireditvi predstavila Patricija Recek, predsednica Kulturnega društva Fran Saleški Finžgar Žižki, v okviru katerega pevke delujejo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kot gostje na prireditvi so nastopili Ljudski pevci in godci Gomilički degaši in Folklorna skupina Folklornega društva pozvačin Bistrica. Za njihov prispevek h kulturni ustvarjalnosti in ohranjanju ljudskega izročila zahvalili pa so se jim zahvalili županja občine Črenšovci Vera Markoja, vodja lendavske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Rozina Nemec, predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz in drugi.
Ljudske pevke iz Žižkov so doslej nastopale po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Kakovost petja so dokazovale na območnih in medobmočnih srečanjih, uvrstile so se tudi na državna srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Ob petju zbirajo ljudske pesmi iz kraja in okolice. Izdale so dve zgoščenki z naslovoma Žiškuska vasica in Naše pesmi, naši zakladi. Pesmi, ki so jih zbrale, pa so objavile tudi v pesmarici Žiškuska pesmarica. Za notni zapis pesmi v knjigi je poskrbela sovaščanka, glasbena pedagoginja in glasbenica Tjaša Cigut. Svoja čustva do domače vasi na nastopih izrazijo tudi z istoimensko pesmijo, v njihovem repertoarju pa je še vrsta drugih pesmi. Prekmurske ljudske pesmi so pele tudi ob prikazu ljudskih opravil ob večerih, ki so jih opravljali njihovi predniki, kot so česanje perja in lüpanje bučnih semen.
