Vse socialne pravice in z njimi povezane ugodnosti namreč slonijo na ugotavljanju materialnega položaja posameznika ali družine, zato bo dvig minimalne plače pričakovano najbolj vplival prav na tiste upravičence do socialnih transferjev, ki so zdaj po dohodku blizu cenzusa, ki še omogoča pridobitev socialnih transferjev. Torej na tiste, ki ne živijo samo od socialnih prejemkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Negativno plat zvišanja minimalne plače bodo čutile tiste ranljive skupine, ki se s svojimi prihodki že sedaj težko prebijejo skozi mesec, je povedala Danijela Cug, pomočnica direktorice Centra za socialno delo Pomurja. Gre za družine, v katerih je zaposlen samo eden od staršev in ta prejema minimalno plačo, pa tudi za osebe, katerih zaposlitev ni trajna, ali so težje zaposljive ali pa so na dolgotrajnih bolniških in prejemajo nizke dohodke. »Če že zdaj ugotavljamo, da gre za posameznike in družine, ki imajo na voljo nizke dohodke in se težko preživljajo, bodo razmere postale zanje še težje, v kolikor pri socialnih pravicah ne bodo sprejete določene korekcije glede upravičenosti,« še opozori sogovornica.
Ni jih malo
Za koliko družin ali oseb gre, ki so zdaj s svojimi prejemki tik nad vstopnim pragom za upravičenost do socialnih pravic, je težko napovedati. »Mi imamo podatke o številu prejemnikov in višini izplačanih sredstev, nimamo pa evidenc o tem, koliko je družin z nizkimi prejemki. Vsekakor pa ne gre za zanemarljivo število teh glede na to, koliko ljudi v našem okolju prejema minimalno plačo.
Ne glede na njihovo število in ker je pomembna vsaka družina, bo pri socialnih transferjih verjetno potrebna neka sistemska sprememba, kar pa bo moral ugotavljati zakonodajalec,« še ugotavlja Cugova. Informacij o tem, ali pristojno ministrstvo spremembe že pripravlja, na CSD Pomurje za zdaj nimajo, prav tako ljudje pri njih še ne iščejo informacij o tem, kaj lahko pričakujejo zase.
Od dohodka odvisni še posmrtnina in pogrebnina
Višji dohodki družin, ki so posledica dviga minimalne plače, se bodo poznali pri novih izračunih za socialne transferje, spremembe pa je mogoče napovedati za tiste, ki so zdaj še znotraj cenzusa. Manj bo predvidoma prejemnikov denarne socialne pomoči, ki pa bodo hkrati z izgubo te pravice ostali še brez oprostitve plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanje, kakor še nekaterih drugih ugodnosti, na primer oprostitve plačila RTV prispevka. Do sprememb bo pričakovano prišlo tudi pri otroških dodatkih, prav tako se lahko zgodi, da bodo družine uvrščene v višji plačni razred pri plačilu oskrbe v vrtcu.
Od dohodka družine je odvisna tudi višina državne štipendije za dijake in študente, prav tako subvencija najemnine za stanovanja. Prav tako je od dohodkov odvisna tudi pravica do pogrebnine in posmrtnine oziroma denarna pomoč države svojcu, ki je poskrbel za pogreb.
V zdravstvu manjše povračilo za potne stroške
Višja minimalna plača bo vplivala tudi na eno od pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer na višino povračila potnih stroškov, kadar bolnik potuje k najbližjemu izvajalcu zdravstvenih storitev zunaj kraja zaposlitve ali prebivanja z lastnim prevozom. Obračunan znesek prevoznih stroškov za potovanja, ki so bila opravljena v enem mesecu, se namreč zmanjša za tri odstotke minimalne plače. Ta odbitek predstavlja lastno udeležbo zavarovanca pri kritju stroškov potovanja. Ob minimalni plači 1203,36 evra bruto, ki je začela veljati januarja letos, znesek lastne udeležbe predstavlja 36,10 evra. Lansko leto je lastna udeležba znašala 32,23 evra, leta 2021 30,73 in v letu 2020 28,22 evra. Odbitek se v omenjeni višini upošteva samo enkrat na mesec in to ne glede na število potovanj v enem mesecu.
Osnova za izračun potnih stroškov je priznana kilometrina, in sicer 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina v času potovanja. Najvišja poročana cena neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina je v januarju znašala 1,47383 evra. Deset odstotkov tako znaša 0,147383 evrov za kilometer.
Razlogov, zakaj se bolniki odločajo za lastni prevoz in ne koristijo možnosti nenujnega prevoza z reševalnim ali sanitetnim vozilom, je več, pove Ivan Tibaut, direktor murskosoboške območne enote ZZZS, je pa bilo v zadnjem obdobju več lastnih prevozov predvsem zaradi bojazni pred okužbami v stiku z drugimi bolniki v skupnem vozilu.
Na murskosoboški enoti ZZZS so lani na osnovi vlog za povračilo potnih stroškov z lastnih prevozov opravili približno 17 tisoč obračunov, zavarovancem pa je bilo skupaj izplačanih 220 tisoč evrov povračila. Zaradi zvišanja lastne udeležbe zavarovanca, kar je posledica dviga minimalne plače, se bo skupni znesek izplačanih povračil ob nespremenjeni ceni bencina ter istem številu prevozov zmanjšal.