Dejan Hozjan s Hotize je profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Ob nedavnem spreminjanju zakonodaje na področju dvojezičnega šolstva je bil edini strokovnjak, ki je v javnosti z odprtim pismom izrazil pomisleke glede sprejetih sprememb. Na nekatere sumljive prakse v povezavi z dvojezičnim šolstvom opozarja že več let.
Na problematiko ste postali pozorni že pred devetimi leti v svetu za evalvacijo. Kaj vas je takrat zmotilo?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Kot član sveta za evalvacijo pri takratnem ministrstvu za šolstvo in šport sem dobil v ocenjevanje predlog Evalvacijske študije dvojezičnega šolstva v Sloveniji. Ob vsebinskih pomanjkljivostih, kot je izrazita skrb zgolj za madžarski jezik, in previsoki finančni oceni evalvacije je mojo pozornost še posebej pritegnila neobičajna sestava projektne skupine. Tovrstne skupine sicer vedno sestavljajo vrhunski raziskovalci, pri tej raziskavi pa je imela strokovne reference le vodja skupine, preostali člani so bili vzgojitelji in učitelji dvojezičnih vrtcev in šol. Celo več, skupino so sestavljali takrat vidni člani Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki niso imeli nobene reference s področja raziskovanja. Ker sem odločno vztrajal pri strokovni neustreznosti takšnega predloga, sem bil poklican na ministrstvo. Avtorji danes spremenjenega zakona so me ob prisotnosti poslanca madžarske narodne skupnosti prepričevali, da umaknem svoje pripombe. Ker se nisem uklonil pritiskom in ker so očitno morali na ministrstvu izpeljati to raziskavo, so začeli iskati nov način za njeno izvedbo. Rešitev so našli s pomočjo t. i. uvajanja poskusa. Če se v vzgojno-izobraževalni proces vpelje nov program ali nova izvedbena rešitev, je treba izvesti spremljavo uvajanja poskusa. V primeru dvojezičnega šolstva v Prekmurju pa ni šlo za nič od navedenega. Po izteku mojega mandata v svetu za evalvacijo je bila raziskava izvedena, čeprav zanjo niso bili izpolnjeni strokovni pogoji.«
Zakaj po vašem mnenju pozneje, potem ko se je vaš mandat iztekel, ni nihče nasprotoval takemu načinu evalvacije?
»Da se je ministrstvo na vse načine trudilo izpeljati omenjeno raziskavo, in to v tesni povezavi s poslancem madžarske narodne skupnosti, je zame zelo neobičajna praksa. Zakaj se je ministrstvo odločilo za takšen način dela in v nadaljevanju gladko izpeljalo raziskavo? Ministrstvo za izobraževanje sodi v okvir Vlade Republike Slovenije, ki pripravlja večino zakonskih predlogov in sprememb. Dejstvo je, da poslanec madžarske narodne skupnosti z glasovanjem v državnem zboru izrazito podpira vladne in koalicijske predloge. Vprašanje pa je, s kakšnim namenom in za kakšno ceno se to počne.«
Ost vaše kritike ob tokratnem spreminjanju zakonodaje je usmerjena predvsem v večanje pristojnosti krovne madžarske manjšinske organizacije pri vprašanjih, povezanih z dvojezičnim šolstvom. Zakaj menite, da je to nevarno?
»S spremenjenim zakonom prehaja dvojezično šolstvo v Prekmurju dobesedno v roke Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Ta bo pridobila ključno vlogo pri vseh odločitvah o dvojezičnem šolstvu v Prekmurju, saj bo izrazito vplivala na vzgojno-izobraževalne programe vrtcev in šol, letne programe dela vrtcev in šol, zaposlovanje vzgojiteljev in učiteljev ter strokovni razvoj dvojezičnega šolstva v Prekmurju. To je nevarno iz več razlogov.
Preostanek intervjuja si lahko preberete v novem Vestniku.
