Peščica zaposlenih z vršilko dolžnosti direktorja Darjo Korelc na čelu tako še zmeraj prihaja brezplačno na delovno mesto.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Med prejemniki priznanj za rejniško dejavnost tudi Pomurki
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je podelil priznanja za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti. Letošnje prejemnice so tri, med temi sta tudi Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča in Smiljka Turk iz Puconec.
»Res je, zadnjih plač ni bilo, tudi moje ne, a nekateri zaposleni še kar hodimo v dvorec. Še vedno deluje konjeniški center, prostori se še oddajajo. Nespremenjeno prizadevne so še zmeraj tudi sodelavke v projektni pisarni, ravno tako deluje kuhinja, saj moramo poskrbeti za prehrano šolarjev v waldorfski šoli. Smo pa vsi razočarani in še vedno prepričani, da je bila rešitev možna, in ne razumemo, zakaj nismo dobili priložnosti,« pravi Korelčeva, ki kot morebitno rešilno bilko omeni evropske projekte, s katerimi bi pokrili tudi visok delež stroškov dela. Trenutno jih je v javnem zavodu zaposlenih še 15, kar pomeni, da se je masa plač zmanjšala za skoraj polovico.
Vršilka dolžnosti, ki je delovno mesto prevzela v začetku oktobra, se ob tem sprašuje, kakšni so bili sploh nameni z njeno zaposlitvijo. »Nepravilnosti, slabega vodenja in pomanjkljivega nadzora ni mogoče sanirati v enem mesecu,« poudarja in dodaja, da je bil takrat govor o sanacijskem programu, ki naj bi se pripravil do konca leta, zaposlenim pa je bilo tudi obljubljeno financiranje z imenovanjem novega vodstva.
Stečaj bo odprl Pandorino skrinjico
Na ustanoviteljico in tudi na vodstvo, tako trenutno kot na prejšnjo direktorico Tatjano Buzeti, pa s prstom kaže predsednica sveta zavoda Petra Cajnko, ki zatrjuje, da je svet zavoda od julija letos opozarjal, da je nujno sprejeti odločitev glede nadaljnjega poslovanja RIS. »Kljub našim opozorilom se je odločitev o prihodnosti zavoda izoblikovala šele na izredni seji mestnega sveta v novembru,« pravi Cajnkova in nadaljuje, da svet zavoda še zmeraj čaka na obljubljeno gradivo vršilke dolžnosti, ki je ključno za seznanitev s stanjem in pripravo naslednjih korakov, kot je začetek stečajnega postopka.
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti so nam ob tem potrdili, da zoper RIS še ni bil vložen predlog za uvedbo stečajnega postopka, je pa sodišče v zadnjem letu zoper javni zavod izdalo kar 35 sklepov o izvršbi. RIS ima že več kot mesec dni blokiran transakcijski račun, kar pomeni, da je plačilni promet onemogočen. Zakaj torej ni nobeden od upnikov sprožil stečaja, če tega ni storilo vodstvo? To bi moralo biti v njihovem interesu, saj jim stečajni postopek omogoči enakopravno obravnavo in možnost poplačila terjatev po zakonsko določenem vrstnem redu. Tudi vodstvo insolventnega podjetja je dolžno ukrepati, da se prepreči nadaljnje kopičenje dolgov in omogoči enakopravna obravnava upnikov.
Očitno se ponavlja zgodba izmikanja odgovornosti in kupovanja časa. S kakšnim ciljem, lahko le ugibamo, je pa treba spomniti, da se ravno ta hip na soboškem sodišču končuje sojenje gornjepetrovskemu županu Francu Šlihthubru, ki naj bi prek občinskega javnega podjetja Pindža po lastnem navdihu plačeval upnike. Druga plat zgodbe je, da bo stečaj javnega zavoda, kar bo unikum v Sloveniji, prav gotovo odprl Pandorino skrinjico. Vpleteni v mahinacije okoli RIS to bržkone želijo preprečiti, saj na potencialnega stečajnega upravitelja ne bodo imeli vpliva. Možnosti, da bi mestna občina nenadoma obrnila ploščo glede reševanja javnega zavoda, so praktično nične, za uspeh solo akcij vršilke dolžnosti pa tudi ni velikih upov. Hkrati že poteka boleče reševanje evropskih projektov, v katere je bil vključen RIS.
Kot pravi Korelčeva, bo pri tistih, kjer je javni zavod samo partner, prišlo do zamenjave projektnega partnerja, za projekte, kjer je imel RIS status vodilnega partnerja, takšnih je tudi največ, pa bodo do konca leta imeli še kar nekaj sestankov z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj. Z ministrstvom, ki ga vodi Aleksander Jevšek, nekdanji župan ustanoviteljice javnega zavoda, ki mu je letos tudi sprostil nekaj evropskih projektov in tako še dodatno zapletel zadeve.
Diana je na voljo
Kaj bo z zabavami ob koncu leta, porokami in drugimi slavji, ki so bila rezervirana v dvorcu? Vršilka dolžnosti Darja Korelc pojasnjuje, da se bo tistim, ki so plačali predujem za poroko, skušalo omogočiti vsaj najetje prostora in inventarja, a odločitev bo v rokah potencialnega stečajnega upravitelja. Decembrske zabave pa so že odpovedali, saj nimajo gostinskih delavcev, niti sredstev za nabavo blaga za pogostitev.
Kot druga možna lokacija se med drugim ponuja soboški hotel Diana, ki je od javnega zavoda že prevzel storitve glasbene skupine Pravi moment. Lastnik Dejan Rituper poudarja, da so interesenti za decembrska druženja dobrodošli, saj lahko v nekdanjem mestnem hotelu sprejmejo skupine do 500 ljudi.