Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino in danes znaša 3500 evrov, se bo po predlogu v naslednjih letih zviševala za po 1000 evrov, dokler ne bo leta 2025 dosegla 7500 evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Na ta način se bo po Šircljevih besedah doseglo, da dohodki, ki so nujno potrebni za življenje, ne bodo obdavčeni. "Prav tako se bodo povečale neto plače oziroma neto dohodki prebivalstva. S tem se bo seveda tudi povečala konkurenčnost in zagotavljala vzdržna gospodarska rast," je dodal.
Poudaril je, da vlada spremembe zakona predlaga na podlagi rasti davčnih prihodkov. Teh se je letos do novembra v proračun steklo 19,8 odstotka več kot pred letom in tudi 5,7 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019. Dohodnine je bilo v tej primerjavi vplačane 31,9 odstotka oz. 13,2 odstotka več. Napovedal je tudi, da se bo stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov. Predlog novele zakona poleg tega določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo. "Stvar pravičnosti je, da se ob inflaciji uvede avtomatično usklajevanje olajšav ter neto letnih davčnih osnov," je dejal Šircelj.
Vlada predlaga tudi spremembe pri obdavčitvi kapitala
Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški. Šircelj je omenil še predlagano oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov kot tudi od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine. "Vlada predlaga tisto, čemur prejšnje vlade niso posvetile pozornosti," je dejal. Koliko manj dohodnine se bo z uveljavitvijo predlaganih sprememb steklo v proračun, minister danes ni navedel, je pa dejal, da bo izpad zaradi ugodne gospodarske rasti in znižanja brezposelnosti manjši od prvotnih ocen. Te so se maja, ko je vlada predlog novele zakona poslala v parlamentarno obravnavo, gibale okoli 820 milijonov evrov.
DZ je splošno obravnavo predloga novele zakona opravil na oktobrski seji, ko so poslanci koalicije z zadovoljstvom ugotavljali, da se bodo neto prihodki državljanov zvišali, opoziciji pa so se zdele predlagane spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo, je DZ takrat odločil ob obstrukciji večjega dela opozicije. Dejan Židan (SD) je danes menil, da novele zakona ne bi smeli sprejeti. "Manj pobranih davkov pomeni revnejšo državo, manj sociale in manj solidarnosti," je opozoril in poslance pozval, naj zavrnejo zakon, "ki ustvarja dodatno 800-milijonsko luknjo v času, ko je državni proračun že razrušen". "Zmanjkalo nam bo denarja za financiranje razvojnih projektov," je opozoril tudi Vojko Starović (SAB), po drugi strani je Jožef Horvat (NSi) dejal, da sprejem novele zakona omogočajo ugodni davčni prilivi.
"Predlog novele zakona razbremenjuje skoraj izključno najbolje plačane v tej državi," je načrtom vlade nasprotoval Luka Mesec (Levica). Njegov strankarski kolega Miha Kordiš pa je dodal, da za bogate prinaša veliko bolj darežljive določbe kot za revne, kar se mu ne zdi pravično. Predsedujoči na seji Jože Tanko (SDS) sicer širše razprave ni dovolil.
Poslanci so tako lahko razpravljali le o treh dopolnilih, s katerimi bi poslanska skupina Levice iz zakonskega besedila črtala nekatere določbe, in sicer ponovno uvedbo seniorske olajšave, ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost ter oprostitev plačila bonitete za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen. O dopolnilih in o sprejemu novele zakona, ki naj bi se uporabljala od 1. januarja 2022, bo DZ glasoval v sredo.