Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Letalski center (LC) Maribor letos še nista podpisala pogodbe o letalski obrambi pred točo. LC Maribor je edini v Sloveniji, ki izvaja to obrambo, z njo pokriva območje Pomurja in Podravja, skupaj 60 občin. Lani so protitočno obrambo začeli izvajati konec junija, letos so po besedah Darka Kralja iz LC Maribor nameravali začeti v sredini maja, vendar kmetijsko ministrstvo ni sprejelo njihove ponudbe v višini 400 tisoč evrov, pri čemer bi občine prispevale dve tretjini, eno tretjino pa ministrstvo.
»Res je, da gre za veliko višji znesek kot pretekla leta, vendar so se bistveno povečali stroški materiala. Avstrijci za ta denar ne bi niti motorjev zagnali, v Sloveniji pa drugega izvajalca trenutno ni,« pravi Kralj. Po lanski pogodbi z ministrstvom je center zagotavljal stalno poletno dežurstvo za sistem obrambe pred točo do 15. septembra, na voljo je bilo 258 tisoč evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
»Veljavni kriteriji niso pravilni, če je Občina Grad v skupni proračun obrambe pred točo letos prispevala 5000 evrov, Mestna občina Ptuj pa 3500.«
Kmetijsko ministrstvo je letos po Kraljevih besedah predlagalo kar 70-odstotno znižanje ponudbene cene za državni delež, kar je zanje nesprejemljivo. »Obenem so nam zmanjšali število delovnih ur in hkrati podaljšali obdobje izvajanja naše službe za dva meseca, kar je popolnoma nelogično. To je tako, kot bi gasilcu dejali, da lahko dela samo nekaj ur na mesec in nič več.« Po ekonomskem izračunu bi bilo treba za obrambo letno nameniti približno 1,5 milijona evrov, pravi vodja protitočne obrambe v LC Maribor.
Javno naročilo še poteka
Na MKGP so pregledali ponudbo LC Maribor in ponudnika pozvali k pogajanjem. »Po prejetem povabilu k pogajanjem je ponudnik ceno znižal za 23,9 odstotka, vendar končni ponudbeni znesek kar dosti presega razpoložljiva sredstva. Glede na razliko med ocenjeno vrednostjo, za katero imamo tudi razpoložljiva sredstva, in ponudbeno ceno imamo naročniki možnost, da ponudbo sprejmemo, le če ima zagotovljena zadostna sredstva. Zato smo občine podrobneje seznanili s potekom javnega naročila in jih povabili k zagotovitvi dodatnih sredstev. Zadostno višino sredstev, da bi lahko sprejeli ponudbo, smo uspeli zagotoviti s prejetimi pooblastili občin šele 4. junija. Ker je javno naročilo še v teku, vam žal podrobnejših informacij ne moremo dati,« so na ministrstvu zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
Vsaj dva meseca prepozno
Marjan Kardinar, župan Dobrovnika, ki ima veliko zaslug, da so se pomurske in podravske občine povezale v skupni obrambi pred točo, pravi, da podpira vsakršno idejo, ki bi omogočila bolj učinkovito obrambo pred točo. Prepričan je, da je treba najti dolgoročno rešitev, ne da se iščejo zasilni izhodi. »V projektu morajo vsi partnerji sodelovati enakovredno. Veljavni kriteriji niso pravilni, če je Občina Grad v skupni proračun obrambe pred točo letos prispevala 5000 evrov, Mestna občina Ptuj pa 3500.«
Če se bo s tem zavlačevalo še nekaj tednov, poudarja Kardinar, prispevek občin ne bo potreben, ker bodo nevihte že za nami. »Javno naročilo se izvaja vsaj dva meseca prepozno. Učinkovita obramba bi bila, če bi stopili skupaj kmetovalci, zavarovalnice, občine in država. Vsi omenjeni deležniki lahko pripomoremo k skupnemu cilju. Ampak ena od težav je, da nimamo pravega sogovornika na državni ravni. Ne le ministrstvo za kmetijstvo, naši sogovorniki bi moralo biti tudi z obrambnega, gospodarskega in zdravstvenega ministrstva.«
