Prleško podjetje je po mnenju komisije najboljši primer povezovanja in sodelovanja. »Prva tovrstna nagrada je priznanje, da delamo dobro, da se trudimo zagotavljati pravične cene za naše proizvajalce ter da smo vredni naziva socialno podjetje,« je izbor komentirala direktorica podjetja Urška Hojnik.
Zgodba Eko Prlekije se je začela pred nekaj več kot štirimi leti, ko se je osem ekoloških kmetov iz Prlekije in okolice odločilo ustanoviti skupnost za razvoj ekološkega kmetijstva in socialno podjetje. Še prej, leta 2011, je bilo ustanovljeno društvo Eko Prlekija, ki je skrbelo za promocijo ekoloških kmetij. Društvo je sčasoma zamrlo, zato sta se povezala ekološka živinorejca Boštjan Kosec in Matej Zadravec in začela prodajati mlado ekološko govedino. Na podlagi tega se je rodila ideja, da bi se prleške ekološke kmetije ponovno združile, vendar tokrat v družbi z omejeno odgovornostjo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
»Eko Prlekijo so poleg omenjenih Kosca in Zadravca ustanovili še Iztok Luskovič, pridelovalec in predelovalec zelišč ter nekdanji direktor podjetja, Janez Trstenjak, pridelovalec sadja in sokov, Aleš Novak, rejec drobnice, Jure Kolarič, pridelovalec jagodičevja, Zvonko Pukšič, pridelovalec zelenjave, in Katja Jurkovič, ki se preusmerja v ekološko vinogradništvo in konjerejo. Del podjetja sem nedavno odkupila tudi jaz, ukvarjam pa se s poljedelstvom,« je dejala Hojnikova, ki je tako postala deveta solastnica podjetja.
Njihova osnovna dejavnost je prodaja izključno ekoloških pridelkov in izdelkov, ki jih odkupujejo od trenutno 45 članov. Njihove stranke so končni kupci in javni zavodi, predvsem osnovne šole in vrtci, nekaj je tudi domov za starejše. Trenutno prodajajo izdelke in pridelke petnajstim javnim zavodom, nekateri od teh imajo več enot, končnih kupcev pa imajo okrog šeststo. Stranke vse izdelke naročijo po telefonu ali elektronski pošti, za sprejem naročil ter povezavo med kmeti in kupci pa skrbi vodja prodaje, zaposlena v podjetju.
»Vsak mesec naša sodelavka pokliče kmete in jih povpraša po izdelkih in količinah, ki jih imajo na voljo. Skupaj sestavijo cenik, ki ga nato razpošlje kupcem na našem seznamu. Dostava poteka vsakih štirinajst dni, ob torkih popoldne, v ponedeljek pred dostavo pa vse naročeno zberemo v našem skladišču v Miklavžu pri Ormožu. V torek dopoldne nato izdelke zapakiramo, trije naši člani oziroma prostovoljci pa nato na različne konce Slovenije vse naročeno odpeljejo strankam,« je postopek prodaje opisala direktorica.
Podjetje od petnajstih članov odkupuje pridelke in izdelke redno, torej vsakih štirinajst dni, od preostalih pa takrat, ko imajo na voljo zadostne količine. »Sicer pa vedno poudarjamo tudi, da je naše podjetje servis našim članom, saj jim svetujemo in pomagamo pri razpisih. Ker sem sama diplomirana inženirka agronomije, jim naredim tudi gnojilne načrte, za naše člane pa prav tako uvažamo ekološko gnojilo iz tujine.«
Cenike sestavljajo skupaj
Paradni izdelek med tistimi, ki jih trži podjetje, je mlada ekološka senena govedina. To pomeni, da kmetje živali ne krmijo s silažo, ampak s suho krmo, pozimi jim k prehrani dodajo še doma pridelana žita. Podjetje prodaja tudi mleko in mlečne izdelke, kot so skuta, jogurti in siri, med njimi tudi kozji jogurt in sir, jajca, sezonsko sadje in zelenjavo, testenine, moko, zdrob, kekse, suhomesnate izdelke, v zadnjem obdobju je predvsem v vrtcih in osnovnih šolah povpraševanje po hrenovkah, prodajajo pa tudi predelana živila, kot so sokovi, olja in namazi, med katerimi so tudi veganski namazi.
»Leta 2020 smo od naših članov odkupili aronijo in naredili iz nje sok, kar pomeni, da imamo tudi lastno proizvodnjo, leto kasneje smo se začeli ukvarjati še z lastno pridelavo žit, saj imamo v Ormožu približno dva hektarja zemlje.« Podjetje je lani na razpisu Lokalne akcijske skupine (LAS) Ormož pridobilo sredstva za razvoj nove blagovne znamke Ekoist. Kmetije, od katerih odkupujejo izdelke, imajo svoje deklaracije in svoje blagovne znamke, s skupno oziroma enotno blagovno znamko pa želijo vsem omogočiti večjo prepoznavnost.
»Za meso, mesne izdelke in jogurte imamo skupne deklaracije že dovršene, upamo pa, da nam bo to uspelo tudi za preostalo paleto izdelkov, ki jih prodajamo. Kmetje namreč vedo zelo dobro pridelati in predelati stvari, zatakne pa se pri marketingu in prodaji. Povsem razumljivo je, da kmetje nimajo časa za družbena omrežja, za promoviranje, zato smo jim želeli s tem priskočiti na pomoč,« še pove Urška Hojnik.
Ena od želja Eko Prlekije je še naprej zagotavljati enako kakovost storitev tako za člane kot za stranke, ki jim izdelke prodajajo, hkrati pa želijo v bližnji prihodnosti pridobiti še en skladiščni prostor v Ljubljani, saj bi bila logistika razvažanja izdelkov tudi v tistem koncu Slovenije veliko lažja.