Na začetku poti je bilo treba spremeniti mišljenje, postopke in pristope h kmetovanju, s tem pa tudi predelavo. V kolobar je vključil nove kulture, saj so prej več ali manj pridelovali le pšenico, koruzo in nekaj ječmena. »Potem je prišla pira, rž, pa tudi kakšna prastara manj znana vrsta žita. Omenil bi enozrnico. Gre za najbolj izvirno vrsto gojene pšenice, ki so jo v Egiptu začeli gojiti pred približno deset tisoč leti,« pojasni Kranjec. Doda, da se enozrnica v Sloveniji v primerjavi s klasično pšenico prideluje v precej majhnih količinah, prav tako ni lahko dobiti semena, saj ga je treba v semenskih hišah prej naročiti.
»Preprosto, zakaj pa ne«
Kranjec obdeluje dobrih deset hektarjev njivskih površin, vse so v bližnji okolici kmetije, prav tako skrbi za nekaj travnikov. Največ pridela pire, preostalih žit pa v približno enakih količinah. Letos je poleg žita gojil še sončnice in oljno ogrščico, iz katerih bo pridobival hladno stiskano olje. Kmetovanje je zanj dopolnilna dejavnost, saj opravlja še redno službo. Mu pa manj časa ne vzame veselja in vneme do predelave. Izdeluje moko, zdrob, kašo. V posebnem prostoru na domačiji stoji mlin na kamen, katerega zmogljivost je 50 kilogramov zrnja na uro. Mlin mu je izdelal eden od gorenjskih mizarjev in je certificiran za ekološko predelavo. Zadnji dve leti so med ponudbo izdelkov z njegove kmetije tudi testenine. Testo zamesi iz samo dveh sestavin, moke in vode, jajc pa ne doda.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Selekcija U19 ljutomerskega Meteorplasta državni podprvak
Pravkar končana sezona je bila najuspešnejša v skoraj štiridesetletni zgodovini kluba.
Zakaj taka odločitev? »Preprosto, zakaj pa ne. Večina ljudi, ki ponujajo testenine, izdeluje jajčne. Jaz pa sem se odločil drugače, brez posebnega razloga ali prepričanja.« Na policah v prostoru, kjer poteka tudi prodaja, najdete jušne in široke rezance, svedre, jušne zakuhe. Ob tem je mogoče opaziti, da so testenine brez jajc nekoliko drugačne barve kot klasične testenine, ki jih najdemo v domala vsaki trgovini. »Pirine so bolj rjavkaste, tiste iz enozrnice pa rumenkaste, ker je tudi moka takšna. Izdelujem še ajdove testenine, pri pripravi testa pa kombiniram ajdovo in durum pšenično moko,« pravi Lutverčan. Njegove izdelke boste našli tudi v nekaterih trgovinicah z lokalnimi izdelki po Pomurju, pa tudi zunaj regije. »Zanimanje za ekološke izdelke se iz leta v leto veča, bi si pa želel, da bi naraščalo hitreje. Ozaveščenost prebivalstva je še premajhna, obenem pa se zavedam, da tudi ekonomska situacija ni ravno najboljša,« nam je dejal, ko smo ga obiskali na domu.
Največ zanimanja za piro
Inženir kmetijstva testenine suši v posebni sušilnici, na približno 40 stopinjah Celzija, celoten postopek sušenja pa traja v povprečju dvanajst ur. Razkril nam je, da je eden od njegovih načrtov ureditev prostorov, v katerih bi sprejemal manjše skupine obiskovalcev in jim predstavil svoje delo. »Pokazal bi jim lahko celoten postopek od mletja zrnja do izdelave testenin.«
Pridelane količine kmetijskih pridelkov mu načeloma zadoščajo za izdelke, ki jih naredi v obdobju od ene sezone do druge, za dokup se odloči le, če katera surovina poide ali če je letina slabša. Z letošnjo letino pire je precej zadovoljen, pridelek preostalih žit pa je bil povprečen, pravi. Velikih zalog ne ustvarja, ampak raje sproti sledi povpraševanju. Prizna pa pri tem, da je v jesenskih in zimskih mesecih precej več mletja, izdelovanja testenin in pakiranja. Tudi zato, ker ob večjih praznikih, pa tudi ob osebnih praznovanjih, pripravlja darilne pakete. »Vsebina je lahko različna. Opažam pa, da je največ zanimanja za izdelke iz pire. Sledita ajdova kaša in moka.«
Poljedelstvo ni edina panoga, s katero se ukvarja Andrej Kranjec. Na kmetiji redi tudi devet krškopoljskih prašičev, tako za domačo porabo kot prodajo. Obenem ne izključuje možnosti, da bi se v prihodnjih letih začel ukvarjati še s predelavo mesa. Preden je na domačijo pripeljal prašiče, je vzrejal še burske koze.
