Ekološki način pridelave hrane prispeva k blažitvi negativnih vplivov podnebnih sprememb in obenem povečuje odpornost kmetijskih sistemov, s tem da podnebne spremembe tudi ekološkemu kmetijstvu prinašajo številne izzive. O ekološkem kmetijstvu v času podnebnih sprememb so razpravljali na posvetu, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na sejmu Agra z namenom osvetliti pereče probleme in hkrati poudariti, da ekološki način pridelave lahko bistveno vpliva na hitrost podnebnih sprememb. Ponuja namreč priložnosti za razvoj bolj trajnostnih in odpornih kmetijskih praks, ki so ključne za prihodnost pridelave hrane.
Kot je povedala generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Maša Žagar, podnebne spremembe najbolj občuti kmetijski sektor, saj je neposredno izpostavljen vsem vremenskim vplivom. Ekološko kmetijstvo bi lahko s svojim načinom pridelave, ki omejuje neposredne in invazivne posege v okolje, upočasnilo podnebne spremembe, s čimer bi pridobili čas za učinkovit boj zoper njih, predvsem pa je bistveno bolj odporno in v tem smislu dolgoročno vzdržno. »Vse sile moramo usmeriti v povečanje ekološke pridelave, ki ima poleg vpliva na podnebne spremembe tudi rezultat v kakovostnejši proizvodnji hrane.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ena od prioritet kmetijskega ministrstva je zato povečanje obsega ekoloških površin ter okrepitev povpraševanja po lokalni pridelavi v splošnem, medtem ko povpraševanje po ekoloških živilih močno presega ponudbo. »Ker ponudba ne sledi povpraševanju, je eden od ciljev ministrstva tudi povečanje števila ekoloških kmetij,« je dodala Žagarjeva.
V Sloveniji se obseg površin z ekološko proizvodnjo sicer naravno povečuje, od vseh kmetijskih površin je takšnih sedaj nekaj več kot 12 odstotkov, cilj v strateškem načrtu pa je, da bi se do konca leta 2027 oziroma do konca programskega obdobja delež ekoloških kmetijskih površin povečal na 18 odstotkov. »Vprašanje pa je, ali bo povečevanje površin dovolj. Povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih namreč obstaja, čeprav je tu vedno dejavnik cena. Več bi morali narediti za celotno verigo pridelave hrane, na koncu katere je vedno potrošnik,« je poudarila Žagarjeva.
Zdrava kmečka pamet ne zadostuje
Mlade generacije gledajo na izzive podnebnih sprememb danes povsem drugače, kot so recimo pred dvajsetimi leti, ko je bilo za kmetijstvo eno od prelomnih let zaradi najhujše suše pri nas. »Mlada generacija je precej razočarana nad politiko na splošno, pa tudi nad energetsko politiko in nad tem, da ni nekega resnega pristopa k reševanju problematike v kmetijstvu. Se pa seveda mlada generacija bistveno bolj ukvarja s prilagajanjem, pripravljena je spreminjati načine kmetovanja, vendar so ti procesi prilagajanja počasni. V Sloveniji je še vedno velik problem pomanjkanje mladih kmetov,« je ob tem povedala zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani Lučka Kajfež Bogataj, ki je bila gostja posveta.
Ključno pri blaženju posledic podnebnih sprememb je ravno znanje mlade generacije. To znanje ima po mnenju Kajfež Bogatajeve pomemben vpliv tudi pri razlikovanju med klasičnim in ekološkim kmetovanjem. »Zdrava kmečka pamet, o kateri radi govorimo, nas je žal pripeljala do sem, kjer smo, torej da ni nekega boljšega sodelovanja. Tudi srednja generacija bi se morala dodatno izobraževati, saj so v kmetijstvu številne stvari nove.«
Da bi se torej slovenski konvencionalni kmet začel preusmerjati v bolj ekološko kmetovanje, bi bil po mnenju Kajfež Bogatajeve potreben celosten pristop, torej bi morala k temu poleg kmetijskega ministrstva pristopiti še vsaj gospodarsko in zdravstveno ministrstvo. Le tako bi bili narejeni pozitivni premiki, ki bi ne nazadnje ublažili tudi dolgotrajne birokratske ovire in postopke, zaradi katerih kmetje vse bolj opuščajo kmetovanje.