Elektro Maribor je v letu 2017 distribuiral 2.265 GWh električne energije, kar je za 2,6 odstotka več kot leto prej, največjo rast dobavljene energije, in sicer 3,6 odstotka, pa je dosegla gornjeradgonska območna enota, ki oskrbuje 19.240 uporabnikov na območju 13 občin. Skupna povprečna prevzeta energija na uporabnika na celotnem območju Elektra Maribor je bila v letu 2017 10,9 MWh in je enaka kot na območju Gornje Radgone, oziroma je to območje doseglo drugo najvišjo vrednost prevzete energije na uporabnika, in sicer takoj za OE Slovenska Bistrica, kjer je ta znašala 15,6 MWh. Izraziteje kot drugje se je na območju gornjeradgonske območne enote povečala v primerjavi z letom 2016 skupna obračunska moč za 1,1 odstotka, in sicer je bila za 4,6 odstotka višja na srednji napetosti ter 1,7 odstotka pri poslovnem odjemu na nizki napetosti in za 0,5 odstotka v gospodinjstvih. To pa je posledica intenzivne investicijske dejavnosti tako na poslovnem področju oziroma v industriji kot v gospodinjstvih. "Gornja Radgona v tem trenutku raste hitreje tako z vidika moči kot tudi z vidika odjema. To kaže na dinamiko rasti na tem območju, ki je prej ni bilo mogoče opaziti, zdaj pa se to območje dviguje in raste in za nas pomeni pomemben izziv," je na današnji tiskovni konferenci, ki je potekala v Gornji Radgoni, povedal Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Pomembne spremembe pa se dogajajo tudi pri virih energije. Na območje Gornje Radgone so se male elektrarne začele nameščati najpozneje, in sicer v večjem obsegu šele leta 2007, nato pa je njihovo število upadlo. Zdaj pa je priključenih 187 proizvodnih naprav s skupno instalirano močjo 15,87 MW, te pa so lani proizvedle 48,7 GWh električne energije, kar je predstavljalo 15 odstotkov proizvedene električne energije na območju Elektra Maribor. V glavnem gre za energijo sončnih elektrarn, manjši delež pa predstavlja energija iz plina in biomase.
Gornjeradgonsko območje torej ima nadpovprečni delež lokalno proizvedene električne energije, saj je bilo razmerje med energijo iz prenosnega omrežja in proizvodnimi viri 77 odstotkov iz omrežja ter 23 iz lokalnih virov. To torej pomeni, da se lokalno proizvede skoraj četrtina potrebne energije.
Elektro Maribor bo letos v omrežje investiral 30 milijonov evrov, kar je največ po letu 2008, s tem pa želijo zmanjšati škodljive posledice neugodnih vremenskih razmer za omrežje in izboljšati varnost oskrbe z električno energijo. Povečujejo namreč delež podzemnih vodov in izoliranih nadzemnih vodov, hkrati pa omrežje jačajo zaradi rasti porabnikov električne energije in razpršenih virov energije, vgrajujejo pa tudi elemente naprednih omrežij. Na območju OE Gornja Radgona bodo investirali v vrednosti 2,6 milijona evrov, s tem denarjem pa bodo položili 16,5 kilometrov nizko in srednje napetostnih vodov, zgradili in obnovili 26 kilometrov nizko in srednjenapetostnih zračnih vodov ter zgradili pet novih transformatorskih postaj in obnovili 24 obstoječih. Med večjimi projekti sta transformatorski postaji Zbigovci 4 ter Zagajski vrh 3.
"Izpostaviti moram in pohvaliti tudi dobro sodelovanje z lokalnimi skupnosti, občine pa so se tudi zelo dobro odzvale pri pripravi desetletnega razvojnega načrta, kjer so nam pomagali umestiti naše objekte v prostor. Naša želja je izgraditi robustno omrežje, to pa je treba umestiti v prostor, in za to rabimo sogovornika. Lokalne skupnosti so pokazale veliko mero sodelovanja," je povedal Andrej Roškar, vodja gornjeradgonske OE Elektra Maribor.