Potem ko so Evropska unija in ZDA pred štirimi leti omejile trgovanje z Rusijo, je ta odgovorila s povračilnimi ukrepi. Takrat je uvedla popoln embargo na uvoženo meso, ribe, mleko in mlečne izdelke ter sadje in zelenjavo. Sprejet je bil za eno leto. Te dni je Rusija podaljšala embargo na hrano za naslednje leto – do konca julija 2019.
S tem v Rusiji samo potrjujejo svojo napoved ob uvedbi embarga, da ga ne nameravajo odpraviti tako hitro. Ruska vlada se je po sankcijah odločila, da bo v naslednjem desetletju postala samozadostna pri preskrbi svojih prebivalcev s hrano. V desetletnem obdobju 2015–2025 imajo za vlaganja v agroindustrijski kompleks na voljo 54 milijard evrov. Leta 2016 je Rusija pridelala dovolj žita, olja in sladkorja. Od embarga leta 2014 so za več kot 15 odstotkov povečali proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. Povečuje se obseg pridelave sadja in vrtnin. Rusija se počasi približuje napovedi tamkajšnjega kmetijskega ministra Aleksandra Tkačeva, da leta 2025 ne bo več odvisna od uvoza tuje hrane. Avstrijski ekonomisti so že leta 2015 izračunali, da bosta embargo in usmeritev Rusije v samooskrbo Evropo stala 100 milijard evrov in zaprtje dveh milijonov delovnih mest.
Slovenija v tej zgodbi ni neposredno prizadeta, je pa posledice čutila in jih še čuti zaradi močne izpostavljenosti delovanju evropskega trga s kmetijskimi pridelki, ki diktira odkupne cene na domačem trgu. Letos sicer ni imel neposrednega vpliva na cene pšenice, saj imajo v Rusiji tako kot v večini držav, ki so velike pridelovalke žit, manjši pridelek. Verjetno bo močno izpostavljena pri ponudbi sadja iz nekdanjih vzhodnoevropskih držav, saj bodo te ob napovedi letošnjega obilnega pridelka ponovno skušale prodati svoje presežke znotraj evropskih držav in Slovenija je pri tem med bolj prizadetimi.
Ruski embargo je močno prizadel nemško mlečno industrijo, ta je kot velika izvoznica sirov, ki ji je celo primanjkovalo mleka za zadovoljitev ruskega povpraševanja, zašla v največje težave in to je močno vplivalo na občuten padec odkupnih cen mleka v času mlečne krize. S podobno krizo so se ukvarjali v Švici pred ruskim embargom. Po embargu so vsaj delno nadomestili izpad nemških sirov na ruskem trgu ter s pomočjo ruskega trga rešili švicarske sirarje pred grozečim finančnim zlomom.
S tem v Rusiji samo potrjujejo svojo napoved ob uvedbi embarga, da ga ne nameravajo odpraviti tako hitro. Ruska vlada se je po sankcijah odločila, da bo v naslednjem desetletju postala samozadostna pri preskrbi svojih prebivalcev s hrano. V desetletnem obdobju 2015–2025 imajo za vlaganja v agroindustrijski kompleks na voljo 54 milijard evrov. Leta 2016 je Rusija pridelala dovolj žita, olja in sladkorja. Od embarga leta 2014 so za več kot 15 odstotkov povečali proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. Povečuje se obseg pridelave sadja in vrtnin. Rusija se počasi približuje napovedi tamkajšnjega kmetijskega ministra Aleksandra Tkačeva, da leta 2025 ne bo več odvisna od uvoza tuje hrane. Avstrijski ekonomisti so že leta 2015 izračunali, da bosta embargo in usmeritev Rusije v samooskrbo Evropo stala 100 milijard evrov in zaprtje dveh milijonov delovnih mest.
Slovenija v tej zgodbi ni neposredno prizadeta, je pa posledice čutila in jih še čuti zaradi močne izpostavljenosti delovanju evropskega trga s kmetijskimi pridelki, ki diktira odkupne cene na domačem trgu. Letos sicer ni imel neposrednega vpliva na cene pšenice, saj imajo v Rusiji tako kot v večini držav, ki so velike pridelovalke žit, manjši pridelek. Verjetno bo močno izpostavljena pri ponudbi sadja iz nekdanjih vzhodnoevropskih držav, saj bodo te ob napovedi letošnjega obilnega pridelka ponovno skušale prodati svoje presežke znotraj evropskih držav in Slovenija je pri tem med bolj prizadetimi.
Ruski embargo je močno prizadel nemško mlečno industrijo, ta je kot velika izvoznica sirov, ki ji je celo primanjkovalo mleka za zadovoljitev ruskega povpraševanja, zašla v največje težave in to je močno vplivalo na občuten padec odkupnih cen mleka v času mlečne krize. S podobno krizo so se ukvarjali v Švici pred ruskim embargom. Po embargu so vsaj delno nadomestili izpad nemških sirov na ruskem trgu ter s pomočjo ruskega trga rešili švicarske sirarje pred grozečim finančnim zlomom.