Minuli teden smo dočakali prvi vladni ukrep za boj proti energetski draginji, če odštejemo junijsko ukrepanje na področju pogonskih goriv. Vlada se je zaradi podražitev na trgu električne energije odločila, da uporabi metodo prejšnje vlade pri pogonskih gorivih, določila je najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Hkrati se bo ohranila za 50 odstotkov znižana trošarina, s 1. septembrom, ko bo vladna uredba začela veljati (v veljavi bo do 31. avgusta prihodnje leto), pa se bosta znižala tudi prispevek za soproizvodnjo in obnovljive vire energije (OVE in SPTE) ter stopnja davka na dodano vrednost na 9,5 odstotka.
Kilovatna ura elektrike bo tako od septembra za gospodinjske odjemalce znašala po nižji tarifi največ 0,082 evra, po višji 0,118 evra in po enotni tarifi 0,098 evra. Po navedbah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra bo to za povprečno gospodinjstvo pomenilo za okoli 15 do 30 odstotkov oziroma od 110 do 334 evrov prihranka na leto. Za tiste, ki so trenutno pri najdražjem dobavitelju, pa celo za 56 odstotkov oziroma do 1000 evrov prihranka na leto. Malim poslovnim odjemalcem bo regulacija prinesla od 2 do 37 odstotkov oziroma od 50 do 1760 evrov prihranka na leto, za večstanovanjske stavbe, ki so trenutno pri največjem dobavitelju, pa bo po navedbah infrastrukturnega ministrstva regulacija pomenila prihranek okoli 400 evrov na leto.
Se lahko ponovi zgodba z gorivi?
Če gre pri regulaciji cene elektrike za podoben mehanizem, kot ga je ubrala Janševa vlada pri visokih cenah pogonskih goriv, pa gre za popolnoma drugačen pristop, kot ga je prejšnja vlada uporabila pri soočanju z energetsko draginjo. Poleg izdaje energetskih vavčerjev je namreč ta odjemalce oprostila plačila omrežnine in prispevka OVE in SPTE, ni pa znižala davčne stopnje ali regulirala cene. Takrat je bilo slišati kritike distributerjev zaradi izpada prihodkov od omrežnine, zaradi regulacije cene pogonskih goriv pa so na vlado začeli prihajati milijonski zahtevki naftnih trgovcev za odškodnino, ker so bili prisiljeni gorivo prodajati pod tržno ceno. Do podobnega problema bi lahko prišlo tudi sedaj, saj vsak tovrsten državni poseg v ceno na eni strani povzroča pomanjkanje.
Nabavne cene električne energije in drugih energentov so na svetovnih trgih na zgodovinsko visokih ravneh in nič ne kaže, da bi se zniževale. Cena elektrike se je tako z dolgoletnega povprečja okoli 50 evrov na megavatno uro zvišala za do 500 odstotkov in dosega vrednost več kot 300 evrov na megavatno uro. Kot pravijo pri Petrolu, terminski produkti električne energije na borzi HUDEX za naslednja leta konstantno pridobivajo vrednosti, kar kaže na to, da se bo trend visokih nabavnih cen nadaljeval. »Elektriko prodajamo po bistveno nižji ceni od aktualne tržne, zaradi dolgoročnih nakupov v preteklosti. Če poleg regulacije cen ne bo drugih, spremljevalnih ukrepov, ki bi sorazmerno porazdelili breme draginje, bomo elektriko primorani prodajati z izgubo,« poudarja Brigita Zorec iz Petrola.
GEN-i pod regulirano ceno
Trgovci z elektriko so v zadnjem obdobju začeli napovedovati podražitve, tako bodo denimo pri družbi GEN-i, največjem trgovcu z električno energijo pri nas, s prvim avgustom za kilovatno uro računali 0,10602 evra po višji tarifi, 0,07308 evra po manjši tarifi in 0,09992 evra po enotni tarifi. Torej manj, kot bi lahko s prvim septembrom največ. Na drugi strani pa Petrol napovedanih podražitev ne bo mogel doseči, saj je za prvi september napovedal, da bo elektriko zaračunaval po 0,14146 evra po višji tarifi, po nižji 0,08778 evra in po enotni 0,12804 evra za kilovatno uro.
Veleprodajna cena elektrike namreč ni in niti ne more biti regulirana, saj se določa na borzi. Infrastrukturni minister Kumer je ob predstavitvi ukrepa dejal, da so iskali sinergijske učinke v dobaviteljski verigi in optimizirali stroške, da lahko dobavitelji še zmeraj prodajajo elektriko, a z manjšimi dobički.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Večja podjetja izostala
Klic na pomoč medtem še zmeraj prihaja iz gospodarstva, saj ukrep zadeva le male poslovne odjemalce s priključno močjo do 43 kilovatov. V tej kategoriji bo najvišja dovoljena cena 0,13800 evra na kilovatno uro po višji dnevni tarifi, za nižjo tarifo 0,09900 evra in za enotno dnevno tarifno postavko 0,12400 evra na kilovatno uro. »Omejitev na 43 kilovatov pomeni, da je v ukrep zajet le majhen delež manjših obrtnikov, ki ustvarijo mogoče pol odstotka bruto družbenega proizvoda,« je razočaran Metod Grah, lastnik Term Vivat, ki je že pred časom vlado pozval k uvedbi tako imenovane kapice na ceno elektrike za gospodarstva, saj visoke cene povzročajo likvidnostne težave slovenskemu gospodarstvu in vplivajo tudi na konkurenčnost gospodarskih družb. Kot še meni Grah, so gospodinjstva zadnja v verigi pri povzročanju inflacijskih pritiskov, zato mora vlada, če res želi ublažiti inflacijo, po njegovem prepričanju regulirati ceno za gospodarske subjekte.
Da so ukrepi za reševanje celotnega gospodarstva zaradi energetske draginje nujni, se strinja tudi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, saj morebitne redukcije zemeljskega plina in že astronomsko visoke cene energentov vodijo v krizne razmere. Po besedah Graha so razsežnosti problematike veliko večje, kot jih nakazujejo statistični podatki, ustavitev dobave ruskega plina pa bi povzročila izredne razmere ne samo za gospodarstvo, ampak za celotno družbo.
Vse močnejši so namreč bili indici, da tudi po koncu vzdrževalnih del dobava plina po plinovodu Severni tok 1 ne bo več stekla v polni zmogljivosti. Danes je sicer plin le stekel, a dosega le okoli 40-odstotno zmogljivost, kar je enako kot pred začetkom vzdrževalnih del. Anketa Gospodarske zbornice Slovenije je pokazala, da imajo podjetja v povprečju za letos zakupljenih le 62 odstotkov potrebne električne energije in 51,6 odstotka zemeljskega plina. Še toliko manj pa so pokrite potrebe za leto 2023, za katero imajo podjetja zakupljenih manj kot 20 odstotkov potrebne električne energije in zemeljskega plina.
V petek je sklicana izredna seja Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije na katero so povabljeni tudi predstavniki vlade ter dobavitelji električne energije in zemeljskega plina, da se skupaj poiščejo možni ukrepi in nujne kratkoročne rešitve. »Hiter in učinkovit prehod podjetij na alternativne vire energije trenutno omejujejo dolgotrajni birokratski postopki, velike finančne investicije in pomanjkanje časa, v nekaterih panogah pa so celo neizvedljivi,« poudarja direktor Pomurske gospodarske zbornice.
Nižji DDV za vse energente, draginjski dodatki
Včeraj je na temo spopadanja z draginjo potekal posvet predsednika vlade Roberta Goloba s predstavniki političnih strank, prisoten je bil med drugim tudi prvak SDS Janez Janša, energetskih podjetij ter z ekonomskimi strokovnjaki. Golob je napovedal interventno zakonodajo, pri kateri bo iskal podporo opozicije, ukrepi pa naj bi zajemali nižanje davka na dodano vrednost za vse energente ter poenotenje pogojev za vse neindustrijske odjemalce elektrike in zemeljskega plina. Znova naj bi se srečali avgusta. Že na današnji seji vlade pa naj bi po vzoru regulacije elektrike sprejeli podoben ukrep še za zemeljski plin, s katerim bi ceno regulirali na vzdržen nivo za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in javne zavode. Luka Mesec, minister za delo, pa je med tem napovedal tudi draginjske dodatke za prejemnike socialnih pomoči.
Včerajšnjega posveta se je udeležil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, saj je bil minister Matjaž Han na neformalnem zasedanju Sveta za konkurenčnost v Pragi.
»Včerajšnji posvet je bil izjemno konstruktiven, saj nam je bilo vsem navzočim povsem jasno, da je potrebno ukrepati hitro, odločni in ciljano. Pogovori so tekli predvsem v smeri blaženja posledic draginje, na drugi strani pa posledic, ki jih bodo vladni ukrepi imeli na proračun, saj je povsem jasno, da morajo biti ti javnofinančno vzdržni in zato začasne narave. Kot je napovedal predsednik Vlade RS dr. Golob, je bil včerajšnji posvet le prvi tovrstni, saj se zavedamo, da izzive pred katerimi smo se znašli, lahko naslavljamo le skupaj. To pot smo res največ časa posvetili energetski draginji, a to ni edini aspekt, s katerim se bomo ukvarjali v prihodnje. Prioriteta vlade v tem kontekstu je, da v prvi vrsti zaščiti prebivalstvo, obenem pa ohrani gospodarstvo v dobri kondiciji, zato je vključenost našega ministrstva ključna. V okviru gospodarske koordinacije in Strateškega sveta za gospodarstvo namreč ter preko terenskih obiskov in neposrednih kontaktov s podjetji dobimo tisto najbolj realno sliko, kako lahko država gospodarstvo v največji možni meri podpre - tako v kriznih časih kot pri siceršnjem doseganju višje dodane vrednosti,« je za Vestnik.si strnil vtise s posveta Židan.