Pravila, komu ta pomoč pripada, so v teh primerih zelo jasna, veliko zmede pa je povzročila napoved, da lahko dodatek dobijo tudi posamezniki ali družine, ki imajo nizke prihodke, vendar zaradi nekega premoženja niso upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Pot do energetskega dodatka je namreč zanje veliko bolj zapletena, kot je bilo slišati v sporočilu vlade o širokem zajemanju najranljivejših skupin prebivalcev v ukrepe.
Zakaj? Izplačilo energetskega dodatka je mogoče šele po tem, ko si nekdo pridobi pravico do DSP oziroma varstvenega dodatka. Gre torej za povezani pravici. Pot do teh dveh pravic je sicer zdaj olajšana, ker se pri preverjanju materialnega položaja prosilca ne upošteva njegovo premoženje, a še vedno se upoštevajo prihranki in vrednostni papirji, prav tako dohodek družine. Najprej je torej treba na pristojnem centru za socialno delo vložiti vlogo za DSP oziroma varstveni dodatek in šele po ugotovljeni pravici do te pomoči lahko vlagatelji pričakujejo tudi energetski dodatek.
»Zakaj pa mi potem to pošiljate«
Z namenom, da bi upokojenci z nizkimi pokojninami storili ta korak, so jim z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) sredi oktobra poslali na dom obvestilo, naj se obrnejo na centre za socialno delo in ugotovijo, ali jim pripada energetski dodatek. »Takrat smo, ne samo na Centru za socialno delo (CSD) Pomurje, ampak na ravni celotne Slovenije, zaznali občuten porast števila uporabnikov, ki so osebno prihajali iskat te informacije,« pravi direktorica CSD Pomurje Sandra Babič. V samo tednu in pol je prišlo več kot tisoč ljudi, ki so imeli s seboj obvestilo ministrstva, da se morajo oglasiti na pristojnem centru.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Krajevna skupnost Mala Nedelja prejela naziv najuspešnejše podeželske skupnosti Slovenije
S to razglasitvijo je krajevna skupnost postala tudi nacionalni predstavnik in bo Slovenijo zastopala na 18. evropskem natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi za leto 2024.
Obvestilo je zajemalo tudi kratko obrazložitev splošnih pogojev za pridobitev pomoči, toda ko so jim zaposleni na centrih začeli podrobneje razlagati, kaj ti pogoji pomenijo in da se energetski dodatek ne izplačuje kot pomoč sama po sebi, je bilo razočaranje pri nekaterih zelo veliko, češ zakaj pa mi potem to pošiljate, če tako ali tako nisem upravičen do pomoči. Od več kot tisoč ljudi, ki so prišli na centre v Pomurju, jih je vlogo dejansko oddalo samo okoli štiristo.
Na katere ovire so naleteli? Upokojenec, ki je dobil obvestilo ministrstva, res ima majhno pokojnino, ampak če ima dohodke še njegov partner, je situacija takoj drugačna, pojasnjuje Babičeva. Pri odobritvi pravice se namreč upošteva tudi dohodek partnerja oziroma družine, in če skupni dohodek presega cenzus, prosilcu varstveni dodatek ne pripada.
Druga ovira so bili prihranki. Drži, da se premoženje pri ugotavljanju pravice do socialnovarstvenih prejemkov na osnovi interventnega zakona (zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva) ne upošteva, toda še vedno se upoštevajo vrednostni papirji in prihranki. Starejši ljudje običajno nimajo v lasti vrednostnih papirjev, varčujejo pa za primer svoje smrti, saj teh stroškovnočejo prenesti na otroke ali sorodnike. Če višina teh prihrankov presega v primeru enega družinskega člana 2500 evrov ali za dva 3500 evrov, to že izključuje pravico do socialnovarstvenih prejemkov.
»Nezadovoljstvo je bilo veliko, ampak naši strokovni delavci znajo v takih situacijah ustrezno voditi pogovor z uporabniki. Verjamem, da so to uspešno reševali,« pove Babičeva. Poudarila je, da tudi če bodo med tisoč ali tisoč petsto osebami, ki so se oglasile na centru, odkrili samo nekaj takih, ki so upravičeni do teh pomoči in jim bo zato življenje olajšano, je to pomembno. »Kajti za nas je pomemben vsak posameznik,« je še podčrtala. Vloge, ki so jih v večjem številu prejeli na centrih za socialno delo v oktobru, bodo rešili v novembru, in če bo pravica priznana, bo začela veljati z novembrom. Bodo pa vloge sprejemali na centrih še naprej.
Vsak evro je dobrodošel
Drug pomemben ukrep države za omilitev draginje je draginjski otroški dodatek. Družine, ki že sedaj prejemajo otroške dodatke, bodo v novembru, decembru in januarju poleg otroškega dodatka avtomatsko prejele tudi draginjski dodatek. Dodatek bo družina prejela za vse otroke v družini. Če je družina umeščena v prvi dohodkovni razred (povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 200,78 evra) in ima na primer tri otroke, bo prejela draginjski dodatek trikrat po 122,79 evra ali skupaj 368,37 evra. Dohodki, ki bodo izplačani z namenom omilitve posledic draginje, ne izključujejo nobenih drugih pravic iz javnih sredstev, niti se ne upošteva kot dohodek iz preteklosti, kadar se odloča o neki pravici.
Kakšen pa bo učinek ukrepov za blaženje revščine v Pomurju, ki je še vedno regija z eno najvišjih stopenj registrirane brezposelnosti, visokim deležem starejših oseb ter pokojninami in plačami pod slovenskim povprečjem? Vse to so namreč tudi okoliščine, ki vplivajo na veliko število prejemnikov varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. »Zagotovo so v teh ukrepih zajete najbolj ranljive skupine prebivalstva in dodatni mesečni dohodek bo ob vse višjih izdatkih omilil stiske. Kakor koli obrnemo, so in morajo biti učinki pozitivni. Kajti vsak evro, ki ga nekdo dobi zraven, je dobrodošel,« pravi direktorica CSD Pomurje.
Toda ukrepi bodo veljali le nekaj časa, kaj pa bo potem, saj rasti cen ni videti konca? Bo zato treba razmisliti o prevetritvi kriterijev za dodeljevanje socialnih prejemkov?
Kriterijev ni treba spreminjati, morda pa bi bilo treba spremeniti cenzus, torej znova določiti, kje je tista vstopna meja, meni Babičeva. Ampak hkrati z višanjem socialnovarstvenih prejemkov bi morale rasti tudi plače. Kajti med višino DSP in višino plače delovno aktivne osebe, torej nekoga, ki opravlja delo in je za to svoje delo tudi plačan, mora biti neko pravo razmerje. »Razlika ne sme biti premajhna, kajti potem se bomo ukvarjali z vprašanjem motiviranosti za delo,« podčrta Sandra Babič.
So posamezniki in družine, ki se znajdejo v neki težki situaciji in so v stiski, zato je tudi prav, da jim država pomaga. Ne bi pa smelo prihajati do tega, pravi direktorica, da ljudje povedo, da se jim zaradi pomoči, ki jo dobijo od države, ne izplača delati.
