Avgusta lani je Mura pokazala svojo moč. Ob rekordnem pretoku skoraj 1500 kubičnih metrov na sekundo v Gornji Radgoni se je podivjana voda najprej razlivala znotraj visokovodnih nasipov, nato pa ga je prestopila na desnem bregu pri Spodnjem Krapju in 5. avgusta prebila na območju Dolnje Bistrice.
Na Dolnji Bistrici je voda zalila najbližjo domačijo, zaradi nevarnosti hipne zrušitve nasipa v večji dolžini in visokovodnega vala so evakuirali približno 300 ljudi, domov jih ni zapustilo 72. Prebiti nasip v dolžini približno dvajsetih metrov so zajezili v izjemni akciji reševanja, ki je trajala več kot 24 ur in v kateri so sodelovali vodarji, gasilci, civilna zaščita, domačini in vojska s helikopterjem.
Na Spodnjem Krapju je voda zalila 27 hiš, nekateri domačini, vajeni ponavljajočih se poplav, so ostali na svojih domovih, čeprav je bilo mogoče do njih priti le s čolni. Gasilci so na tem območju prečrpavali vodo še na Moti, Zgornjem Krapju in Cvenu, pripadniki civilne zaščite pa so pred poplavo reševali naselje Pristava, saj je popuščal jez za vodnim zajetjem na koncu Mote.
Zaradi grozeče vode je bila odrejena pripravljenost za morebitno evakuacijo vasi Kot, prav tako je zaledna poplavna voda grozila nižinskemu delu Hotize in Mirišču. Številni gasilci, ki so prišli na pomoč tudi iz drugih krajev, domačini in prostovoljci so premočene murske nasipe, ki jih je spodjedala narasla voda in grozeče pronicala skoznje, utrjevali z vrečami peska na več odsekih, prav tako so visoko vodo krotili ob številnih potokih, ki so se razlivali po vaseh.
Kako bi bilo danes, če bi bil pritisk narasle Mure enak kot avgusta lani? Visokovodnega nasipa, ki bi po celotni dolžini 45 kilometrov dobro varoval pred podivjano reko, kljub številnim obljubam, danim že v preteklosti, še vedno ni. Nezadovoljstvo tokrat krepi dejstvo, da ni problem pomanjkanje denarja, ampak spor, ki je nastal pri nesoglasjih glede umestitve posameznih odsekov nasipa v prostor, zaradi česar se je projekt povišanja znašel v slepi ulici. Na eni strani se postavlja zahteva po varovanju kmetijskih zemljišč, na drugi po varovanju narave na območju poplavnega gozda.
Vse vendar ni zastalo
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Ljudje po enem letu še vedno plezajo na strehe svojih domov
Pred letom dni je Golob govoril o postavitvi 100 montažnih hiš na mesec na najbolj prizadetih območjih. Po enem letu pa je postavljena le ena hiša, in še ta zahvaljujoč 41 donatorjem, ne vladi.
Pri določanju trase se najbolj zapleta na skupaj 27 kilometrih odsekov predvsem na območju občin Črenšovci in Ljutomer. Na preostalih približno 18 kilometrih, za katere je že sprejet državni lokacijski načrt, pa je končanje del možno in izvedljivo do junija 2026.
»Naša prioriteta je narediti nasip od železniške proge mimo Krapja, kjer je bilo lani pod vodo več hiš. Zemljišča so odkupljena in projekti pripravljeni, v okviru službe načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bodo za ta odsek še letos objavljeni razpisi,« je napovedal Anton Kustec, vodja sektorja za območje Mure na direkciji za vode. Prav tako je bil na Dolnji Bistrici na območju, kjer je voda prebila nasip, zgrajen v sklopu interventnih del po poplavah nov nasip.
»Ampak to je le dobrih 800 metrov od skupno 13 kilometrov nasipa na območju naše občine. Vsi vemo že od lanskih poplav, da še obstajajo mesta, kjer bi prav tako lahko prišlo do situacije, kot se je zgodila na Dolnji Bistrici. In tega se bojimo, da bi torej Mura prebila nasip na mestih, kjer je ta dotrajan. Gre za mesta, kjer so gasilci morali lani utrjevati nasip z vrečami peska,« Kustečeve besede dopolnjuje Vera Markoja, županja Občine Črenšovci. Ob tem je tudi sama opozorila, da trasa nasipa še vedno ni določena v celoti, zaradi česar se zdaj lotevajo obnove tistih odsekov, kjer so vsi soglasodajalci dali pozitivno mnenje.
Na naslednji seji sveta regije
Eden takšnih odsekov je območje pri Hotizi v dolžini približno enega kilometra, kjer zdaj Občina Črenšovci kot podpisnica sporazuma o izvedbi naložbe tudi za območje lendavske občine vodi postopke urejanja lastništva. O podobnem pristopu se Markojeva dogovarja še z beltinsko občino, čeprav je sporazum o skupni izvedbi naložbe v dograditev in povišanje nasipov v okviru NOO potekel konec junija.
O kakšnem sporazumu je govor? O izvedbi ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti v okviru slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, ki so ga februarja 2022 podpisali takratni direktor direkcije za vode Roman Kramar ter pomurski županji in župana Vera Markoja, Olga Karba, Roman Leljak in Franc Horvat. Pred iztekom veljavnosti sporazuma je Markojeva na direkciji poizvedovala za informacijami, kakšno bo nadaljnje sodelovanje med deležniki, kar je pomembno tako za nadaljnje aktivnosti kakor tudi zaradi sklenjene pogodbe, ki jo ima občina s projektantom. A odgovora še ni prejela. Sama upa, da bodo lahko nadaljevali izvedbo gradnje nasipov po fazah.
Napovedala je tudi, da bodo župani vprašanje poplavne varnosti uvrstili na dnevni red naslednje seje sveta regije. »Ozrli se bomo na februarsko sejo, na kateri je bila prisotna direktorica direkcije in na kateri smo sprejeli sklep, da direkcijo in ministrstvo prosimo za pomoč. Predstavnike teh organov bi povabili tudi na prihodnjo sejo z namenom, da lažje pridemo do odgovorov,« je še dejala Markojeva.
Zgraditi tudi cesto
Lendavski župan Janez Magyar je zadovoljen, da je trasa nasipa na območju lendavske občine znana, prav tako, da se izvaja odkup potrebnih zemljišč ob Hotizi, za kar je pristojna Občina Črenšovci. »Žal pa nam je, da se v zgornjem toku zelo zatika. Menim celo, da izvedbe ne bo do konca junija 2026, kar je pogoj za črpanje evropskih sredstev. Spet bomo zaradi 'absurdne birokracije' in nezmožnosti komunikacije med državnimi ustanovami Pomurci ostali brez nasipa. Ne vem tudi, ali potekajo med ministrstvi in Evropsko unijo dogovori, da bi se rok za dokončanje del premaknil, kar bi bilo že sedaj smiselno,« razmišlja Magyar.
Glede izvedbe drugih ureditvenih del, potrebnih za zagotavljanje poplavne varnosti na območju lendavske občine, pa pravi, da je direkcija za vode v zadnjem obdobju tu naredila zelo veliko. Povišal se je kritični odsek obstoječega nasipa v Benici, pristopilo se je tudi k urejanju struge in nasipa potoka Ledava. Pomembna naložba z vidika izboljšanja poplavne varnosti je tudi načrtovana sanacija vodotoka Jedro od Kota do Hotize, na kar še čakajo.
Ob lanskih poplavah je namreč pritisk zaledne vode, ki je ogrožala omenjeni naselji, pokazal na potrebo po sanaciji tega vodotoka. Magyar je opozoril tudi na neizvedeno servisno cesto ob nasipu, ki bi preprečila oranje njiv prav do nasipa, prav tako bi ob morebitni intervenciji omogočala dostop in kontrolo kritičnih točk nasipa ob zvišani gladini Mure. Zdaj je to mogoče le z vožnjo po kroni nasipa, kar je nevarno in uničuje nasip.
V Radencih in na Tišini se dela lahko začnejo
»Nasip je 4. junija letos 'plesal' že ob pretoku okoli 800 kubičnih metrov na sekundo. Kaj bo šele, če bo pretok znova okoli 1500 kubičnih metrov na sekundo, kot je bil lani?« se sprašuje tišinski župan Franc Horvat, ki je bil tudi eden od podpisnikov sporazuma z direkcijo za vode o izvedbi investicije za ureditev nasipa, in sicer na območju Krog–Petanjci. Na območju tišinske občine je trasa nasipa usklajena, že konec leta 2023 pa so, kot pravi župan, direkciji poslali vso dokumentacijo. V celotnem projektu ostaja nerešenih še nekaj odkupov zemljišč, ki se večinoma nanašajo na zapuščinske postopke.
Občina je ta hip v postopku izbora izvajalca del za izvedbo količenja in odmere zemljišč, kar naj bi bilo urejeno jeseni. Tako bodo po birokratskem peklu, ki so ga doživljali na občini, po besedah Horvata izpolnjeni vsi pogoji iz podpisanega sporazuma, da lahko direkcija začne urejati nasip. Podobno pravi radenski župan Roman Leljak, ki se je s kmeti – lastniki zemljišč na predvideni trasi nasipa – uskladil in dogovoril, še v tem mesecu pa naj bi bile sklenjene pogodbe o prodaji. »Jeseni se lahko začnejo dela. Upam!« je optimističen radenski župan.
Ribiči na Cvenu ne bi betona
Situacija je bolj zapletena na območju Občine Ljutomer. Priprava projekta je razdeljena na območje, za katero je izdelan državni lokacijski načrt, in na območje zunaj državnega lokacijskega načrta. V prvem primeru bi se gradnja nasipa že lahko začela, v drugem pa še vedno potekajo usklajevanja zaradi varovanega območja Nature 2000 in zahtev zavoda za varstvo narave. »Na tem odseku potekajo aktivnosti in usklajevanja že dve leti in pol. Prostorski načrti Občine Ljutomer omogočajo gradnjo visokovodnih nasipov na celotni trasi območja občine,« poudarjajo v upravi ljutomerske občine.
Ta hip je najbolj problematično umeščanje nasipa na območju turističnega in ribolovnega območja Gezove jame. Sara Vinkovič, predsednica Krajevne skupnosti Cven, se dobro zaveda pomena poplavne varnosti, saj so bili ob lanski ujmi kraji na njenem območju močno prizadeti. Kot pojasnjuje, se zavzemajo za rešitev v obliki naravnega nasipa in ne betonskega, čemur so se pripravljeni prilagoditi tudi ribiči in odstopiti del zemlje. »Pričakovali bi, da se bo tudi nasprotna stran prilagodila, če se že kmetje strinjajo, ko se nasip umešča na kmetijske površine,« poudari in doda, da je trasa usklajena od Veržeja do Gezovih jam, upa in pričakuje pa, da bodo v kratkem našli rešitev tudi za traso od Gezovih jam do Razkrižja.
Kmetijsko ministrstvo zahteva študijo
Kakšna pa je situacija na območju Občine Razkrižje? Gostobesedni župan Stanko Ivanušič nam je celovito in kronološko predstavil neštete aktivnosti, v katere je bil kot eden od podpisnikov sporazuma vpet z direkcijo za vode in ključnimi nosilci urejanja prostora pri umeščanju nasipa v prostor. »Skušamo biti tvoren dejavnik v usklajevanju izredno zahtevnih postopkov med skoraj 50 mnenjedajalci. In ko že kaže, da smo na koncu postopkov, se zopet najde nekdo iz prej omenjenih struktur, da se z nečim ne strinja,« razočarano pove dolgoletni župan.
Po njegovem mnenju je bilo številnim mnenjedajalcem v preteklosti podeljenih preveč pristojnosti, zato se stvari premikajo prepočasi. Tudi tam, kjer so ljudje ostali brez domov. »Nobena dosedanja vlada teh birokratskih struktur še ni znala obvladati,« ocenjuje Ivanušič. Po sestanku lanskega septembra je bilo predstavnikom občin sporočeno, da se je stroka zbližala, a se je pozneje pokazalo, da to ne drži. Postopki so se pospešili po sprejetju zakona o obnovi s tako imenovano lokacijsko preverbo na mestu samem, do česar je prišlo marca letos, a tudi takrat dokončna uskladitev ni bila dosežena.
Do resnega preboja je prišlo šele v začetku junija, ko so se nadaljevanja lokacijske preveritve udeležili tudi predstavniki zavoda za varstvo narave, s katerimi so nato vendarle po izdelavi študije sprejemljivosti uskladili traso nasipa. Toda zgodba se tukaj ni končala. Vmešalo se je ministrstvo za kmetijstvo, ki po besedah Ivanušiča zahteva še študijo glede vplivov umeščanja nasipa v prostor na kmečka gospodarstva. Usklajevalni sestanki potekajo. Župan poudarja, da so napori vseh vpletenih izjemni, ravno tako je velika pripravljenost vseh, da se trasa nasipa dokončno uskladi, a očitno prihaja do neusklajenosti med mnenjedajalci in nosilci urejanja prostora.
»V Občini Razkrižje so naša prizadevanja toliko večja, ker smo na sotočju Mure in Ščavnice z dodatnimi močnimi hudourniškimi vodotoki z južne, gričevnate strani. Ob lanskih poplavah je le za las manjkalo, da bi bili primorani prebivalce dveh nižinskih vasi, Razkrižja in Veščice, evakuirati,« spomni Ivanušič in opozori na bojazen, da po mukotrpnih usklajevanjih še kakšen lastnik zemljišča ne bi bil pripravljen podpisati pogodbe o prodaji zemljišča. Ta bojazen velja predvsem za tiste, ki živijo zunaj poplavnega območja, a imajo zemljišča na lokaciji predvidenega nasipa.
Očistili več kot 100 kilometrov vodotokov
V sedmih mesecih je bilo na območju Pomurja preventivno očiščenih več kot sto kilometrov vodotokov, kar pomeni, da so odstranili prekomerno zarast in usedline ter vzpostavili pretočne profile. »Za interventna dela v porečju reke Mure je bilo namenjenih blizu osem milijonov evrov,« je podčrtal Anton Kustec. Dela je izvedlo podjetje Pomgrad VGP, ki ima koncesijo skupaj s številnimi podizvajalci, ki so imeli na razpolago ustrezno mehanizacijo.
Večja sanacijska dela so izvajali na potoku Ledava od Murske šume do lendavske čistilne naprave, od Ginjevca mimo Ivanec vse do vtoka Martjanskega potoka in po strugi navzgor še skozi Puževce. Enaka dela so izvedli tudi v koritu Ščavnice od čistilne naprave do Gajševec. Gre za dva vodotoka prvega reda, kjer so izkopali največ zemeljskega materiala, ga vgradili v nasipe teh vodotokov, nekaj pa uporabili pri gradnji visokovodnega nasipa na območju Dolnje Bistrice v sklopu interventnih del po poplavah.
Dela so po besedah Kusteca izvajali tudi na več manjših vodotokih, med drugim so očistili strugo potoka Dobel, kjer je voda lani večkrat zapustila korito. Več rednih vzdrževalnih del in ureditvenih posegov na direkciji pripravljajo še za letos in prihodnje leto, med drugim obsežnejšo sanacijo potoka Črnec vse od Beltinec do izliva v Ledavo.
V Pomurje 18 milijonov do leta 2028
Po lanski uničujoči ujmi je bila na podlagi aplikacije Ajda v Pomurju prijavljena škoda v višini 22,1 milijona evrov, popisana na območju 18 pomurskih občin. Država je doslej 14 pomurskim občinam izplačala za okoli milijon evrov 40-odstotnih predplačil v okviru zakona za odpravljanje posledic naravnih nesreč, 18 pomurskih občin pa je hkrati dobilo povrnjenih okoli 785 tisoč evrov intervencijskih stroškov. Neposredna škoda na območju celotne države po končni oceni znaša slabe tri milijarde evrov, do konca julija pa je bilo iz državnega proračuna izplačanih skupno 805 milijonov evrov za pomoč in sanacijo.Vlada je konec letošnjega maja sprejela tudi program za sanacijo škode po poplavah do leta 2028, ki za ta namen v petletnem obdobju predvideva skupno 2,3 milijarde evrov. Avgustovske poplave so povzročile za 1,3 milijarde evrov škode na vodotokih, pri čemer škoda na območju Mure znaša 18,2 milijona evrov, kolikor naj bi država do leta 2028 namenila za vzpostavitev ustreznega funkcionalnega stanja tukajšnje vodne infrastrukture, odporne na podnebne spremembe. Letos in prihodnje leto naj bi tako za ukrepe na vodotokih v Pomurju šlo po 4,3 milijona evrov, v obdobju 2026–2028 pa po 3,2 milijona evrov na leto.
Napovedal sklic izredne seje
Ta hip je več ali manj vsem jasno, da 45 kilometrov nasipa na območju desetih pomurskih občin ne bo moč zgraditi do konca junija 2026, ko je rok za izkoriščenje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija se bo tako očitno prisiljena odpovedati več desetim milijonom evrov nepovratnih sredstev.
To je v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata priznal tudi pristojni minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Zatrdil je namreč, da se bo potrudil, da se bo vsaj 20 kilometrov nasipa naredilo s temi nepovratnimi sredstvi, sicer pa da jim ostanejo povratna sredstva, beri posojila, in nedavno sprejet sanacijski program, ki pa sam po sebi ni finančni vir.
Poslanec Horvat je glede ureditve nasipa ob reki Muri postavil že več poslanskih vprašanj, po parlamentarnih počitnicah pa v zvezi s problematiko napoveduje sklic izredne seje pristojnega državnozborskega odbora, kjer bodo javno karte razkrili vsi udeleženi v projektu in tudi tisti, ki se jih poplavna varnost najbolj dotika.
Na direkciji za vode že tretji sogovornik
Predlanskega februarja, ko je peterica županov občin Tišina, Radenci, Črenšovci, Ljutomer in Razkrižje z direkcijo za vode podpisala sporazum o skupni izvedbi 50-milijonskega projekta ureditve nasipov ob reki Muri, je bil njihov sogovornik in sopodpisnik sporazuma takratni direktor direkcije Roman Kramer. Septembra, ko je bila na oblasti že nova vlada Roberta Goloba, je bil Kramer razrešen, na njegovo mesto pa je bila kot vršilka dolžnosti imenovana Neža Kodre. Ta je lanskega junija dobila tudi poln mandat na čelu direkcije, a ga ne bo dočakala. Na zadnji preddopustniški seji prejšnji četrtek jo je vlada na podlagi njenega odstopa razrešila in za vršilko dolžnosti imenovala Urško Hočevar. Kodretova se je preselila na čelo inštituta za vode.Ne le da kadrovske prevetritve praviloma pomenijo, da zadeve ne potekajo tako, kot bi morale, so župani in vsi drugi deležniki v času izvedbe tako kompleksnega in zahtevnega projekta dobili že tretjega sogovornika, s katerim se bodo morali usklajevati. Na direkciji za vode pa ni prišlo le do kadrovskih sprememb, ampak tudi do prenove organizacijske strukture. Vlada je namreč dala zeleno luč za vzpostavitev petih stebrov, urada za planiranje in načrtovanje, urada za mnenja, soglasja in vodne pravice, urada za vzdrževanje voda in urada za investicije in skupne službe, ravno tako pa je direkcija dobila dodatne kadrovske kvote. Lahko bi rekli, da se ena ključnih institucij za upravljanje voda leto dni po zgodovinskih poplavah na novo vzpostavlja.