Od leta 1982 zaznamujemo v Sloveniji 31. januarja dan brez cigarete, ki je namenjen spodbujanju kadilcev k opustitvi kajenja. Razširjenost kajenja v Sloveniji se zmanjšuje, vendar po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije. Delež rednih in občasnih kadilcev, starih 15 let in več, je bil leta 2019 v Pomurju nižji od slovenskega povprečja in po podatkih zadnje dostopne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016, ki jo je opravil NIJZ, znaša 22,8 odstotka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kajenje povzroča številne bolezni in zdravstvene težave, kadilci so bolj dovzetni za nalezljive bolezni, pri ženskah pa lahko kajenje privede do zmanjšane plodnosti in zunajmaternične nosečnosti. »Kajenje tobaka ni le razvada, ampak zasvojenost, ki je posledica nikotina. Ta močno zasvoji, poleg tega vsebuje več kot sedem tisoč zelo strupenih in škodljivih snovi v obliki plinov ali delcev. Za zdravje je zato škodljiva tudi izpostavljenost tobačnemu dimu, ki lahko privede do razvoja številnih bolezni, podobno kot pri kadilcih, posebej ranljivi pri tem so dojenčki in majhni otroci,« je ob dnevu brez cigarete poudaril NIJZ. Kajenje lahko bistveno oteži prebolevanje covida-19. Povečuje namreč izločanje sluzi in hkrati okvari migetalčni epitel, ki čisti dihalne poti.
Izsledki 18. vala spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje SI-PANDA, ki jo je NIJZ izvajal med 9. in 12. novembrom 2021 na vzorcu 1026 odraslih ljudi, starih od 18 do 74 let, kažejo, da je 12,6 odstotka anketiranih v času epidemije kadilo več kot pred njo. Posebej omenjena je starostna skupina anketirancev med 18. in 29. letom, v kateri je kar 18,2 odstotka vprašanih kadilo več kot pred epidemijo. »Pandemija koronavirusa je izredna situacija, v kateri se je povečalo število dejavnikov, ki prispevajo k tesnobi. Kadilci so zmotno prepričani, da se s poseganjem po cigareti pomirjajo, vendar se le vzpostavi začarani krog zasvojenosti, ki dolgoročno samo še povečuje tesnobo in napetost,« opozarjajo varuhi zdravja.
Goreče sporočilo
Ker ostaja tobak eden vodilnih dejavnikov tveganja za smrt, ki pa ga je mogoče preprečiti, NIJZ redno poziva k opustitvi kajenja. V ta namen so na območni enoti (OE) NIJZ Murska Sobota tudi letos zagnali zdravstvenovzgojno aktivnost, ki traja od 31. januarja do 31. maja, ko zaznamujemo svetovni dan brez tobaka. Z akcijo spodbujajo posameznike, da motivirajo kadilce, ki jih osebno poznajo, k spremembi stališča do kajenja. Akcija je namenjena tudi tistim, ki uporabljajo nekatere nove oblike tobačnih izdelkov, kot so elektronske cigarete in vodne pipe, ki vsebujejo nikotin in zdravju škodljive kemične snovi.
»Kadilcu ali uporabniku novih tobačnih izdelkov namenimo svojo prijazno misel in skrb zanj, ki jo izrazimo z Gorečim sporočilom. Otroci lahko nagovorijo svoje starše, sorojence, sorodnike, sosede, najstniki lahko nagovorijo svoje vrstnike, aktivnostim pa se lahko v podporo mlajšim pridružijo tudi odrasli,« je o akciji povedala Jadranka Jovanović z OE NIJZ Murska Sobota. V minulem šolskem letu so k sodelovanju v akciji povabili tudi pomurske osnovne in srednje šole, odzvalo se je 89 učencev in 14 mentorjev z dvanajstih pomurskih osnovnih in srednjih šol. Sodelovale so Osnovna šola (OŠ) Apače s podružnično šolo Stogovci, OŠ Gornji Petrovci, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OŠ Kobilje, OŠ Kuzma, OŠ Miška Kranjca Velika Polana, OŠ Odranci, OŠ Puconci, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici, OŠ II Murska Sobota in Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, organizatorji pa tudi letos upajo na čim boljši odziv.