Sodnica Simona Vinkovič Škalič je razsodila, da je Karel Pojbič, starešina Lovske družine (LD) Križevci razžalil Tadeja Bürgermeistra, ko ga je 19. aprila letos v prostorih okrajnega soboškega sodišča domnevno nagovoril z baraba. Pojbiču je naložila 1300 evrov denarne kazni, v sodbi pa je Vinkovič Škaličeva obrazložila, da je starešina o Bürgermeistru z izrečeno besedo podal negativno vrednostno sodbo in ga je hotel razžaliti, s čimer je posegel v čast in dobro ime tožnika. »Obdolženi se je zavedal, da je takšna njegova izjava žaljiva in da škoduje tožnikovi časti in dobremu imenu,« je utemeljila sodnica. Sodba še ni pravnomočna, pritožbo je že med izrekom sodbe namreč napovedal odvetnik Dejan Rituper, ki je branil Pojbiča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Tožnik, ki je z zasebno tožbo preganjal starešino LD Križevci, v katero ga niso sprejeli, v zameno pa mu aprila letos izplačili odškodnino, je pričal, da je bil zaradi Pojbičeve poteze prizadet in užaljen. Ko je prišlo po aprilski poravnavi do rokovanja med vpletenimi stranmi, je Bürgermeister priznal, da je odklonil ponujeno Pojbičevo roko. »To sem naredil zaradi vsega tega, kar so v LD Križevci imeli proti meni, tudi to, da so na podlagi neresničnih izjav proti meni sprožili postopek za odvzem orožja. Pojbiču nisem dal prav nobenega razloga, da bi me žalil. Ko je izrekel to besedo, sem raje odšel iz dvorane,« je na sodišču predstavil tožnik.
Odvetnik Bogdan Mahne, ki je aprila med poravnavo zastopal Bürgermeistrove pravice, je pričal, da je slišal Pojbiča, kako je ta v sodni dvorani izrekel besedo baraba. Mahne je še menil, da je v primeru, ko Bürgermeistra niso sprejeli v LD Križevci, pri tem pa so ravnali nezakonito, šlo »za povsem običajen lovski prepir«. Beseda baraba pa je, je še ocenil odvetnik, užalila njegovega varovanca, zato ga je raje takrat pospremil iz dvorane.
Sodnik Gorazd Tivadar, ki je vodil poravnavo, je izpovedal, da je vložil veliko energije, da sta se LD Križevci in njihov nesojeni član poravnavali. V dvorani je bilo med poravnavo na trenutke zares napeto, je nadaljeval sodnik; do kratkega stika med Pojbičem in Bürgermeistrom je prišlo tudi po podpisu poravnave. Tivadar se ni več spomnil, ali je starešina morda izrekel kakšno besedo: »Ne morem niti zanikati niti potrditi, da je kdo v dvorani rekel baraba.« Običajno, če se kaj takega zgodi, to sodišče zabeleži na zapisnik, je pojasnil sodnik, to pa 19. aprila ni storil, ker tega nihče ni zahteval.
Karel Pojbič je večkrat poudaril, da mu je Bürgermeister z vloženo tožbo povzročil »medijski linč in naj sam pri sebi razčisti, zakaj ga noče skoraj nobena organizacija sprejeti v svoje vrste«. Starešina še danes ne ve in mu je čudno, zakaj se tožnik ni želel rokovati z njim, saj je sam zastopal lovsko družino, osebno pa ni sprt z njim. Ni se spomnil, da je komu kaj rekel po aprilski obravnavi, mogoče pa je, da je sam sebi nekaj zamomljal, ker je bil zelo prizadet, ko mu Bürgermeister ni želel seči v roko.
»Kvečjemu je on mene užalil, ko mi ni hotel dati roke,« je na sodišču večkrat ponovil Pojbič. »Tudi če ste bilo razočarani in jezni, ker vam je tožnik odklonil seči v roko, to ne upravičuje takšnega vašega ravnanja, saj je beseda baraba žaljiva,« pa je sodbo še utemeljila Vinkovič Škaličeva.
Gorazd Balažic, ki je zastopal Tadeja Bürgermeistra, je bil na sodišču prepričan, da ima beseda baraba negativen prizvok, kajti, tako je menil odvetnik, označujemo »običajno ničvredneže ali zlikovce«. Nasprotno je menil v svojem zagovoru Karel Pojbič. Branil se je, da beseda baraba ne pomeni nujno nekaj žaljivega. To je ponazoril s skladbo Andreja Šifrerja, v kateri ta poje, da lepa dekleta ljubijo barabe.