Erika Köleš Kiss v Budimpešto še za štiri leta

Predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem so v nedeljo lahko glasovali za listo kandidatov s tremi imeni, katere nosilka je bila Köleš Kissova, ki bi ji tako že en oddan glas prinesel vnovičen mandat. Listo je sestavila krovna manjšinska organizacija porabskih Slovencev-Državna slovenska samouprava, ki jo vodi Martin Ropoš. Sicer je za listo glasovalo samo 196 od približno 4000 Slovencev na Madžarskem, to pa zaradi tega, ker se morajo pri glasovanju odločiti, ali bodo glasovali za narodnostno ali strankarsko listo. “Veliko ljudi želi, glede na to, da živijo na Madžarskem, svoj glas oddati za eno od strank in s tem vplivati na prihodnjo sestavo odločevalskih organov,” pojasnjuje Köleš Kissova. S takim načinom glasovanja se sami ne strinjajo, zato želijo že jeseni na dnevni red parlamentarnega odbora za narodnosti uvrstiti zahtevo, da bi pripadniki narodnostnih skupnosti lahko glasovali tako za narodnostne kot za strankarske liste, kar bi po mnenju Köleš Kissove pomenilo pozitivno dikriminacijo. Predstavniki manjšin se v madžarskem parlamentu sicer lahko vključijo v razpravo, nimajo pa pravice glasovati, vendar to po mnenju Köleš Kissove ni tako problematično: ”Dejstvo, da nimam pravice do glasovanja v parlamentu, zame ne pomeni nekaj negativnega, saj bi bil moj glas tako ali tako samo eden, prav tako bi večinoma šlo za glasovanje o zadevah, ki se neposredno ne dotikajo manjšinske problematike. Več mi pomeni priložnost, da lahko nagovorim številne politike, prav tako možnost, da potrkam na marsikatera vrata.”

Bil je dosežen napredek

Köleš Kissova meni, da so manjšinski zagovorniki v Budimpešti v prejšnjem mandatu dosegli marsikaj za razvoj manjšin v državi: “Tudi za slovensko, ki je najmanjša med vsemi. Tako imamo zagotovljena sredstva, ki jih naše institucije rabijo za delovanje. Recimo za dvojezični šoli v Števanovcih in na Gornjem Seniku, s katerima upravlja Državna slovenska samouprava, imamo podpisano pogodbo za pet let z ministrstvom za človeške vire. Torej imata zagotovljen denar še vsaj za naslednja štiri leta. Več denarja smo dobili tudi za obnovo različnih objektov. S tem, ko smo v parlamentu, nas bolje poznajo po celotni državi, spoznali pa so nas tudi tisti, ki odločajo o državnem proračunu, ko ti vidijo naša prizadevanja, vidijo tudi, da denarja ne mečejo skozi okno.” Kot še pove, Slovence v Porabju vedno bolj prepoznavajo tudi pripadniki večinskega naroda, kljub temu pa je pred njimi še veliko nalog v novem mandatu, “Porabje je zaradi različnih razlogov zapustilo veliko ljudi, zato moramo narediti konkreten načrt za gospodarski razvoj pokrajine in tudi načrt za razvoj kadrov, ki bodo opravljali naloge na narodnostnem področju,” pravi Köleš Kissova, ki meni, da če bosta Madžarska in Slovenija poskrbeli za gospodarski razvoj regije, bo tudi Porabje bolj privlačno za mlade, ki ga danes zapuščajo. “Pri tem je za nas osrednji cilj ohranitev našega jezika in kulture.” Zagovornica Porabcev še izpostavlja, da morejo pri tem sodelovati vsi, ki so kakor koli vključeni v delo na področju manjšinske problematike. “Možnosti, ki nam jih danes ponuja madžarska država, moramo izkoristiti, saj nam te omogočajo, da lahko obstanemo kot Slovenci na Madžarskem.” Pri tem še izpostavlja ceste v Porabju, ki so v zelo slabem stanju, hkrati pa v pokrajini beležijo vedno več turistov. “Moremo paziti, kakšen turistični razvoj želimo, v vsakem primeru si moramo prizadevati za ohranitev neokrnjene narave, ki danes dela Porabje tako privlačno.” Köleš Kissova torej pozitivno ocenjuje razvoj slovenske manjšine na Madžarskem v zadnjih štirih letih. “Že ob prihodu v Porabje se lahko vsak na lastne oči prepriča o doseženem napredku. Narodnosti imajo danes v državi tudi precej drugačno vlogo, kot so jo imele še pred desetimi leti.”