V preostanku tretjega mandata namerava Köleš Kiss nadaljevati tudi delo na področju izobraževanja. Eden od ciljev je zagotoviti dodatna sredstva za posodobitev učnih programov v dvojezičnih šolah. Poudarja, da je pomembno zagotoviti kakovostno izobraževanje v slovenskem jeziku, kar vključuje tako kadrovsko okrepitev kot razvoj novih vsebin. Ob tem je spomnila, da sta bili v zadnjih desetih letih obnovljeni dvojezični osnovni šoli v Gornjem Seniku in Števanovcih, pa tudi več vrtcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Z dnevom odprtih vrat v Gornji Radgoni sklenili dražbo vrednejšega lesa
Najdražje je bil prodan hrast graden, ki je po kubičnem metru dosegel ceno 1901 evro.
Na področju kulturnega delovanja je njen cilj omogočiti večjo dostopnost slovenskih kulturnih dogodkov in izboljšati sodelovanje med slovenskimi organizacijami na Madžarskem in institucijami ter društvi v Sloveniji. Pri tem poudarja pomen čezmejnih projektov, ki povezujejo obe skupnosti. V zaključnem obdobju mandata si bo Köleš Kiss prizadevala še za večjo prepoznavnost slovenske skupnosti v madžarski javnosti. Po njenem mnenju je ključno, da se zagotovi enakovreden položaj slovenske narodne skupnosti v okviru sistema narodnih manjšin na Madžarskem.
Želi si tudi obnovo števanovske cerkve, za kar že obstajajo arhitekturni načrti. "V kratkem bom šla k namestniku predsednika madžarske vlade, z njim sem namreč dogovorjena, da bo pogledal načrte, ki smo dali sestaviti z arhitektom," je povedala. Spomnila je na uspešno obnovo monoštrske cerkve, kjer so z državnim financiranjem prenovili freske, svetišče, fasado in streho. "To si štejem kot velik uspeh," je dejala.
Po njenem mnenju je zakon o narodnostnih pravicah omogočil številne izboljšave. V zadnjem obdobju pa so pandemija, vojna v Ukrajini in gospodarska kriza otežili nadaljnje pridobivanje sredstev in razvoj skupnosti. Kljub temu je bila v teh letih zagotovljena občutna finančna podpora za delovanje narodnostnih organizacij, šol, kulturnih domov in medijev, je dodala.
Med pomembnimi dosežki svojega mandata je omenila program, ki je podprl gospodarski razvoj slovenskega Porabja. Leta 2019 je bil namreč sprejet madžarski gospodarski program za razvoj malih in srednjih podjetij v regiji. Spomnila je tudi na program skupnega razvojnega sklada za območje Pomurja in Porabja, ki sta ga v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba osnovali Slovenija in Madžarska. "Za male kmete imamo še za letos razpis pripravljen. Na gospodarskem delu pa smo do zadnjega potrošili denar za tiste namene, ki smo jih imeli, in s tem smo marsikaj pridobili za vsako vas," je dejala.
Köleš Kiss je bila prvič izvoljena za zagovornico Slovencev leta 2014, ko je Madžarska uvedla institut zagovornikov narodnih manjšin v parlamentu, nato pa še leta 2018 in tretjič leta 2022. Njena naloga je spremljanje zakonodaje, predlaganje ukrepov za izboljšanje položaja slovenske skupnosti ter sodelovanje z madžarskimi in slovenskimi institucijami. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje približno 3000 pripadnikov in ima status avtohtone manjšine. Zagovornik narodnih skupnosti v madžarskem parlamentu sicer nima glasovalne pravice, a lahko sodeluje v zakonodajnem postopku in predlaga rešitve za izboljšanje položaja manjšin.