Erjavec je prepričan, da lahko konstruktivna nezaupnica uspe. Kot je poudaril po vložitvi predloga, je treba preprečiti kršenje temeljnih pravnih načel, kot so vpletanje v pravosodje, preprečevanje svobode medijev, posege v policijo in državno tožilstvo.
Ocenil je tudi, da je bila vlada neuspešna v boju z epidemijo covida-19. Po njegovih besedah so številke zelo jasne, saj smo glede na število smrti med slabšimi na svetu in gleda na objektivne okoliščine bi vlada morala odstopiti že sama. S sprejetimi ukrepi je, kot je dejal Erjavec, povzročila tudi veliko zmedo ter nezaupanje v vlado in ukrepe.
Prav tako je po besedah Erjavca mednarodni položaj Slovenije povsem drugačen kot v preteklih 30 letih. "Naši partnerji so države, ki imajo težave z vladavino prava, oddaljili smo se od jedrne Evrope. Ne izvaja se ne proameriška in ne proruska politika," je dejal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Če jim bo uspelo sestaviti vlado, to ne bo vlada Karla Erjavca, ampak vlada ljudi, ki želijo, da se Slovenija vrne na pravo pot, je še napovedal predsednik DeSUS. V primeru neuspeha pa je Erjavec prepričan, da se morajo stranke v opoziciji tesneje povezati, saj je levosredinsko polje po njegovi oceni razdrobljeno. "Če ne bomo končali te črne zgodbe prihodnji teden, sem prepričan, da jo bomo na naslednjih volitvah," je dejal.
Erjavec je sicer napovedal vložitev predloga konstruktivne nezaupnice s 43 podpisi, a svojega podpisa pod predlog ni prispeval poslanec DeSUS Branko Simonovič. Ta je med drugim ocenil, da bi z razpravo o delu nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja iz vrst DeSUS razpravljali tudi o stranki. Zato to razume na način, da ne gre le za nezaupnico vladi, temveč tudi stranki DeSUS.
Erjavec sicer verjame, da ima trenutno 42 podpisov "in kakšen glas več". Prepričan je, da je lahko na tajnem glasovanju rezultat bistveno drugačen. "Če ne bomo uspeli, pomeni, da poslanci podpirajo politiko, ki je tudi v Evropi ne razumejo več," je dejal.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je dejal, da bo morebitna izglasovana nezaupnica zmaga pravne države, njeno neizglasovanje pa zmaga mračnjakov. "Tu nismo zato, da bi se pogovarjali, kdo je dal podpis, kdo ni dal podpisa in ali je morebiten neuspeh nezaupnice za nas poraz. Mi smo opozicija, delo opozicije je, da opozarja na napake, ko gre zadeva predaleč, pa ukrepa," je dejal.
Po besedah predsednice SD Tanje Fajon v stranki trdno ostajajo pri odločitvi, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, za zamenjavo aktualne vlade, ki je po njihovi oceni škodljiva. Kot je dejala, to ni projekt enega človeka, ampak enakovrednih partnerjev. Ne bodo ponavljali napak levosredinskih vlad, namen imajo delati do konca mandata, je napovedala.
Predsednica SAB Alenka Bratušek, ki je bila kritična do vladnega načina obvladovanja epidemije, je dejala, da s podpisniki predloga konstruktivne nezaupnice ponujajo vlado, ki bo komunicirala na človeški način in ukrepe sprejemala skupaj s stroko.
Koordinator Levice Luka Mesec pa je premierju Janezu Janši očital, da je kopiral politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, nadaljevanje take politike pa ne vodi nikamor drugam kot v razpad države. Glasovanje bo po njegovi oceni test, pri katerem se bo vsak poslanec moral vprašati, ali v prsih sliši svojo vest ali politično kariero.
Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora sicer poteči najmanj 48 ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače ali če je država v vojnem ali izrednem stanju.
Tajno glasovanje o predlogu konstruktivne nezaupnice naj bi tako potekalo na izredni seji DZ v prihodnjem tednu. Nov predsednik vlade je sicer izvoljen z absolutno večino, torej najmanj 46 glasovi vseh poslancev.