V Evangeličanskem centru v Murski Soboti so predstavili Evangeličanski koledar za leto 2024. Gre za redno publikacijo Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, ki ima že stoletno tradicijo izhajanja. Koledar ima za vsako leto posebno biblično vodilo, za leto 2024 je Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. Kot pojasnjuje škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Leon Novak, gre za citat iz Prvega pisma Korinčanom, zabeležen v 16. poglavju, 14. vrstici.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Koledar je zajeten, saj šteje čez 360 strani, podrobneje pa je vsebino predstavila urednica Klaudija Sedar. V prvem delu najdemo kronike, ki obsegajo več kot polovico koledarja ter pričajo o pestrem in dejavnem življenju Cerkve ter cerkvenih občin v preteklem letu 2023. Poleg rednih aktivnosti so bile v preteklem letu tudi nekatere obletnice, ki so jim posvetili večjo pozornost. Zaznamovali so 240. obletnico ustanovitve prvih treh evangeličanskih cerkvenih občin po tolerančnem patentu, puconske, hodoške in križevske, slavili so 130. obletnico ustanovitve cerkvene občine v Moravskih Toplicah in 110-letnico kapele v Berkovcih. Sedarjeva je poudarila, da jih je povezovala še ena obletnica, 300. obletnica rojstva Števana Küzmiča, ki je po njenih besedah najbolj zaslužen za to, da se je prekmurski jezik ohranil vse do danes.
Med cerkvenimi organizacijami, katerih delo predstavljajo, izstopa Evangeličanska humanitarna organizacija – EHO Podpornica, ki se je ob lanskih poplavah angažirala od samega začetka, pomoč pa zagotavlja še danes in jo bo tudi v prihodnje, glede na potrebe. Poleg tega so v koledarju zajeti še drugi pomembni vidiki cerkvenega življenja, kot so duhovna oskrba v policiji in vojski, žensko delovanje, ki povezuje ženske v skupnosti, ter dejavnosti Zavoda Primoža Trubarja, ki med drugim izdaja Evangeličanski list in Evangeličanski koledar. Niso pa pozabili tudi na mladinsko delo, ki mlade z različnimi aktivnostmi spodbuja h kakovostnemu preživljanju prostega časa.
V delu, ki sledi kroniki, so zajeti strokovni članki z različnih področij. Eden od njih prinaša vpogled v Evangeličansko cerkev med drugo svetovno vojno, posebej zanimiv je tudi članek, ki raziskuje šege in verovanja ob praznovanju lucijinega med prekmurskimi evangeličani. Koledar zajema tudi različna duhovna razmišljanja, na koncu pa še članke v madžarskem jeziku za madžarsko narodno skupnost. V publikaciji so prav tako natisnjeni slavnostni govori ob dnevu reformacije, med njimi govor predsednice Nataše Pirc Musar. Nekaj prispevkov je namenjenih Števanu Küzmiču, vključno z njegovim nekrologom v prekmurskem jeziku, ki je ganljiv poklon njegovemu izjemnemu prispevku in dediščini.
O umetniškem vidiku koledarja je več povedal umetnostni zgodovinar Franc Obal. Naslovnico krasi podoba strukovske domačije Števana Küzmiča, ki jo je prispeval akademski slikar Nikolaj Beer. Obal poudarja, da je na Beerova dela močno vplivala njegova verska usmeritev, saj izhaja iz trdne evangeličanske družine iz Križevec, nikoli pa ne ilustrira verskih načel ali bibličnih motivov neposredno, ampak z likovnimi elementi. Na sliki domačije na naslovnici lahko opazimo, da gre za zanimivo podobo hiše, ki odseva materialno bazo družine, ki je predstavljala neki višji sloj, opisuje Obal. Tudi ta prispodoba je naslikana v luči počasnega minevanja, saj se slikar ves čas ukvarja s paradigmo živeti in umreti. Vsi njegovi prispevki za Evangeličanski koledar in druge verske izdaje so po Obalovih besedah polnokrvna umetniška dela. Ne glede na to, ali so naslikana na papirju, predstavljena v obliki skic ali risb, imajo umetniško vrednost, še bolj pa presežno vrednost, kaj naj pravo likovno delo ponuja, kaj naj da. Obal je ob koncu še izrazil upanje, da bo Nikolaj Beer, ki bo prihodnje leto star 80 let, še dostikrat presenetil in nam pokazal, da ima likovna umetnost svoj smisel.
