Sveti Martin ali Martin iz Toursa, ki ga poznamo kot zavetnika dobrodelnosti, vinogradništva in domačih živali, je bil popotnik, ki je prepotoval skoraj vso takratno Srednjo Evropo, po vsej poti pa je oznanjeval krščansko ljubezen in posredovanje resnice. Na njegovi osebnosti, torej na človekoljubnosti in dobrodelnosti, temelji tudi velika evropska kulturna pešpot svetega Martina Tourskega, ki je dolga približno 2500 kilometrov. Svet Evrope je leta 2005 imenoval svetega Martina za evropsko osebnost, s čimer je potrdil njegov pomen za oblikovanje bolj solidarne, humane in vzajemne Evrope, istega leta je bila za evropsko kulturno pot razglašena tudi omenjena pot. Ta želi prek skupne evropske kulturne dediščine omogočiti raznovrstno kulturno izmenjavo. Pot vodi od madžarskega Sombotela, kjer je bil svetnik rojen, do francoskega Toursa, kjer je bil imenovan za škofa in kjer je tudi umrl. Povezuje kraje, ki so na kakršen koli način povezani z življenjem in delom svetega Martina. Skozi Slovenijo poteka pot v dvajsetih etapah, v štirih tudi po Pomurju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Odprta leta 2013
Pot je namenjena romarjem, pohodnikom, športnikom in vsem, ki imajo radi naravno in kulturno dediščino, hkrati pa predstavlja neke vrste orodje, ki prek skupne kulturne dediščine omogoča povezovanje dežel Srednje Evrope. V Sloveniji približno 550 kilometrov poti vodi po krajih, ki so po imenu ali kako drugače povezani s svetim Martinom, njemu v čast je namreč posvečenih več kot osemdeset sakralnih objektov, med drugim tudi cerkve v Domanjševcih, Kobilju in Martjancih.
V Pomurje prihaja evropska pot svetega Martina iz Madžarske, natančneje iz Krčice-Somorovcev (Kercaszomor), in se v prvi etapi, dolgi 22,5 kilometra, konča v Kobilju. Pri tem vodi še skozi Domanjševce na hrib do cerkve svetega Martina, od koder se vrne na pot v smeri Središča, naprej poteka še skozi Prosenjakovce in Motvarjevce. V drugi etapi, dolgi 29,4 kilometra, vodi pot od Kobilja, kjer stoji cerkev svetega Martina, skozi bukovniški gozd in od tam do Bukovniškega jezera. Tu se priključi pomurski planinski poti in poteka po njej skozi Strehovske in Filovske gorice vse do Bogojine ter se nato skozi Vučjo Gomilo spusti v dolino v smeri Moravskih Toplic. V tretji etapi, dolgi 21,6 kilometra, vodi pot od Moravskih Toplic do Radenec, pomembnejše točke na tej poti so Martjanci s cerkvijo svetega Martina ter Murska Sobota. V četrti etapi, dolgi 35,8 kilometra, pot zapusti Pomurje, saj poteka od Radencev do Svete Trojice v Slovenskih goricah, pomembnejše točke na tej poti pa so v pomurskem delu še Kapelski Vrh, Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Blaguško jezero.
Simbol poti je tako imenovana stopinja svetega Martina, ki je predstavljena z mečem in razdeljenim plaščem, ki simbolizira svetnika. Prvi del poti po Sloveniji, del katere so tudi vse štiri pomurske etape, je dolg približno 214 kilometrov, odprt pa je bil v začetku leta 2013.