Konec leta se je izteklo programsko obdobje 2014–2020, v katerem je bilo Sloveniji z dodatno dodelitvijo sredstev React-EU na voljo skupno 3,3 milijarde evrov. Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije, z evropskim denarjem se gradijo ceste, šole, komunalna infrastruktura, obnavljajo mestna središča, ustvarjajo delovna mesta, spodbuja konkurenčnost gospodarstva, vse za večjo kakovost življenja evropskih državljanov. V minulem programskem obdobju so se menjale štiri vlade – Alenke Bratušek, Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše, sklepni del črpanja sredstev iz programskega obdobja pa je dočakal trenutno vlado Roberta Goloba. Kot so nam sporočili z resornega ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek, je na zadnji dan lanskega leta realizacija operativnega programa 2014–2020 znašala več kot 3,4 milijarde evrov ali 103 odstotke razpoložljivih evropskih sredstev. Zaradi preknjižb ob zaključevanju posameznih operacij se bodo te številke še nekoliko spreminjale, a lahko rečemo, da je Slovenija v minulem kohezijskem obdobju počrpala ves evropski denar, ki ji je bil na voljo, hkrati pa smo dodali še tolikšen delež iz državnega proračuna, da na videz deluje, da smo počrpali celo več, kot nam je pripadlo. Vsa sredstva še niso bila izplačana, saj prihajajo z zamikom na podlagi zahtevkov, toda vsi upravičeni stroški so morali nastati do konca leta 2023. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, lahko upravičenci letos z lastnimi sredstvi še dokončujejo projekte, v tem trenutku pa ocenjujejo, da so se tisti projekti, ki so bili sofinancirani, tudi uspešno končali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Glas vpijočih v puščavi, ki se imenuje Pomurje. Anželj: Kako naj se pogovarjamo o razvoju?
Sejo Razvojnega sveta Pomurske regije zaznamovale jasno in glasno izražene ovire na poti do regionalnega razvoja.
Največji projekti zunaj dogovora za razvoj regije
Poleg projektov, ki so bili del dogovora za razvoj regije, so bili med največjimi projekti minulega programskega obdobja prenova mestnega središča v Murski Soboti za skupno več kot pet milijonov evrov, Expano za dobrih 3,5 milijona evrov, Soboško jezero za okoli 1,5 milijona evrov, več kot dvomilijonska obnova odsekov kolesarskih povezav in ulic v Murski Soboti, več kot štiri milijone je šlo za dva projekta energetske obnove javnih stavb v ljutomerski občini, dober milijon za energetsko prenovo osnovne šole in vrtca na Kapeli ter še milijon evrov za celovito energetsko prenovo osnovne šole in vzgojnega doma v Veržeju, osnovne šole na Kobilju in športne dvorane Radenci. Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so za naš medij navedli še nekaj projektov, kjer upravičenke sredstev niso bile občine. Med njimi najdemo skoraj 14-milijonsko prenovo matične enote Doma starejših Rakičan, dobre štiri milijone evrov vredno rekonstrukcijo Doma starejših Lendava in dobrih šest milijonov evrov težko izvedbo južne soboške obvoznice. Za izboljšanje stanja Natura 2000 ob reki Muri je bilo namenjenih okoli 4,5 milijona evrov, družba Mobitex iz Čentibe pa je uspela z več kot trimilijonskim projektom za uvajanje nove proizvodnje lastno razvitih modulnih lesenih lepljenih nosilcev. Med izpostavljenimi sta še okoli 680 tisoč evrov vredni projekt Zaupaj si, v okviru katerega so trije upravičenci, RIS Dvorec Rakičan, Ljudska univerza in Zavod za izobraževanje odraslih in mladine Lendava, izvajali programe socialne aktivacije, ter 570 tisočakov težek projekt Večgeneracijski center Pomurja, kjer so bili upravičenci Društvo Mozaik, Mladinski svet Ljutomer in Zavod Vitica. V okviru mehanizma Lokalni razvoj je bilo v Pomurju odobrenih 91 projektov v višini okoli 4,6 milijona evrov, 72 projektov v višini skoraj 11 milijonov evrov v okviru čezmejnih programov Interreg, pomurske institucije pa so bile med bolj uspešnimi tudi pri pridobivanju sredstev iz transnacionalnih programov, saj so v zadnjem programskem obdobju sodelovale v 37 tovrstnih projektih v skupni višini nekaj več kot 6,6 milijona evrov.
Štirje regijski projekti podaljšani do tega leta
V okviru mehanizma dogovor za razvoj regije (DRR), v katerem je naši regiji pripadlo dobrih 38 milijonov evrov,je bilo izvedenih sedem projektov poslovnih con, en projekt spodbujanja podpornega okolja PONI, šest projektov kolesarskih povezav in dva projekta nadgradnje vodovodnega sistema, to sta B in C. Kot so nam potrdili v Razvojnem centru Murska Sobota, nosilni regionalni agenciji za Pomurje, je bilo konec leta 2023, ko se je izteklo programsko obdobje, dokončanih 12 projektov, odprti so ostali dva projekta kolesarskih povezav in oba projekta nadgradnje vodovodnega sistema.Nadgradnja vodovodnega sistema B je tudi projekt z daleč najvišjo vrednostjo, saj znaša skupno več kot 31 milijonov evrov, od tega je velika večina, slabih 26 milijonov evrov, ravno kohezijskih sredstev. Znano je, da je pri izvedbi nadgradnje prihajalo do zamud in podražitev, a kot nam je povedal Rihard Peurača, župan rogašovske občine, koordinatorice projekta, so bila gradbena dela, ki spadajo med upravičene stroške, dokončana v roku. To pa še ne pomeni, da je v celoti zaključen tudi projekt, pri čemer je skrajni rok za pridobitev uporabnih dovoljenj konec februarja. »Vsi stroški, ki bodo še nastali, so tako imenovani neupravičeni stroški in jih bodo krile občine,« pojasnjuje Peurača in dodaja, da pri tem ne gre za velike zneske in bodo v okviru štirih milijonov evrov, kolikor je znašal delež občin pri projektu. Podaljšan je tudi petmilijonski projekt nadgradnje vodovodnega sistema C, in sicer do drugega aprila, pri čemer so vsa gradbena dela končana, trenutno se odpravljajo pomanjkljivosti in dokončujejo preostali postopki. Podobna zgodba je z gradnjo kolesarske povezave med Lendavo, Dobrovnikom in Kobiljem ter kolesarske povezave od naselja Črnci do naselja Vratja vas. Prvi projekt je podaljšan do konca avgusta zaradi zagotavljanja zveznosti, drugi pa do konca marca zaradi sanacije delov poškodovane kolesarske trase. Medtem ko je eno programsko obdobje črpanja kohezijskih sredstev za nami, smo z letom 2023 že vstopili v programsko obdobje 2021–2027. Sloveniji je na voljo približno 3,2 milijarde evropskih sredstev z možnostjo črpanja do leta 2029. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je lani odobrilo približno 200 milijonov evrov sredstev iz nove kohezijske pogače za različne projekte.
Za Pomurje 40 milijonov evrov
Nedavno je Tadej Ružič, predsednik razvojnega sveta pomurske regije, po potrditvi v obeh regijskih organih, podpisal nov DRR, ki pomeni začetek izvajanja enega najpomembnejših finančnih mehanizmov za realizacijo regionalnega razvojnega programa. Prvi regijski projekt, ki je dobil prostor v dogovoru, je Podjetno nad izzive v pomurski regiji – PONI POMURJE, ki se bo izvajal v naslednjih petih letih, skupna vrednost projekta je dobrih 1,5 milijona evrov. Preostale večje vsebine, ki se bodo financirale iz mehanizma, so podjetniški inkubatorji, odvajanje in čiščenje odpadne vode, zagotavljanje pitne vode, zelena infrastruktura, regijski centri mobilnosti in zagotavljanje povezljivosti kolesarske infrastrukture na državni ravni. V minulem letu je bilo kar nekaj kritik županov in regijskih akterjev zaradi dejstva, da bodo številni občinski projekti le s težavo našli mesto v okviru ciljnih politik, težava pa so še pogoji in kriteriji, saj jih večina občin ne bi izpolnjevala. Po napovedih RC Murska Sobota naj bi ministrstvo že konec tega meseca dopolnilo povabila za DRR, tako da bi ga nato dopolnili še s projekti podjetniških inkubatorjev, zelene infrastrukture in z regijskimi centri mobilnosti. Kar se tiče preostalih vsebin in polemičnih pogojev ter kriterijev, ki za zdaj ostajajo nespremenjeni, pa si na ministrstvu prizadevajo za uskladitev vsebinskih izhodišč za dopolnitev povabila za dogovor za razvoj regije še v prvi polovici tega leta. Pomurje ima v okviru novega DRR na razpolago dobrih 40 milijonov evrov.
Kot pravi Dejan Bogdan, strokovnjak za evropska sredstva, ki svetuje tudi nekaterim pomurskim občinam, moramo že danes razmišljati kot neto plačnik sredstev v evropski proračun, saj je trenutno programsko obdobje verjetno zadnje, ko ima Slovenija status neto prejemnice evropskih sredstev. Smo na začetku prehodnega obdobja, ki ga moramo izkoristiti za spremembo miselnosti. »Vprašajmo se, kateri so tisti projekti, ki so nam tako pomembni, da bi jih bili pripravljeni financirati tudi s povratnimi sredstvi,« svetuje Bogdan, ki dodaja, da je pri tem pomembna vizija razvoja za vsaj naslednjih deset let. Velika težava pa je, kot pravi, če se o projektih odločamo na hitro in nepremišljeno, kajti to je recept za neracionalno porabo nepovratnih sredstev. V tej luči so pogosto na udaru občine, kar je po mnenju Bogdana nekoliko nepošteno, saj povprečna pomurska občina ob vseh zakonskih obveznostih s težavo zagotovi kadrovske vire za razvojne projekte. Ta primanjkljaj je po njegovi oceni mogoče zmanjšati s povezovanjem, pri čemer je pomembna tudi država s splošnimi razvojnimi usmeritvami. Da se moramo pripraviti na prihajajoči čas, ko bomo neto plačnik evropskega proračuna, je opozoril tudi minister Jevšek na nedavnem omizju v soboški Zvezdi. »Če ne bomo imeli koncepta, kako bomo v državnem proračunu zagotovili štiri milijarde evrov razvojnih sredstev, se nam slabo piše,« je bil jasen minister.
Jevšek napoveduje »regijski proračun«
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj namerava v letošnjem letu novelirati zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, pri čemer je minister Aleksander Jevšek napovedal veliko spremembo. Sredstva, s katerimi se izvaja dogovor za razvoj regije, naj bi v prihodnje neposredno dobile razvojne regije oziroma v praksi najverjetneje nosilne regionalne razvojne agencije. »Vizija je, da regijam damo denar. Torej ne ministrstvom, ki bi ostala strokovni usmerjevalec posameznih področij, ampak da regije neposredno razpolagajo z denarjem,« je dejal minister in to označil tudi kot neke vrste konkreten korak k ustanavljanju pokrajin.